Medicinski časopis o ošpicah: To vendar ni strašna bolezen, kot vas želijo prepričati mediji

Še pred nekaj desetletji so zdravniki in starši vedeli, da mora biti otrok z ošpicami v postelji in ga mora zdravnik obiskati na domu. (Foto: Depositphotos)

Magda Taylor iz organizacije The Informed Parent (Obveščeni starš) je ob epidemiji ošpic v Veliki Britaniji leta 2013 poskušala vnesti nekaj zdravega razuma v nerazumno paniko, ki so jo ob dokaj majhnem izbruhu ošpic v delu britanske pokrajine Wales zagnali britanski mediji. Magda je poiskala izvlečke iz znanstvenega časopisa British Medical Journal iz časa, ko so bile ošpice zelo razširjena bolezen. Odkrila je, kako sproščena je bila tedaj medicinska profesija glede bolezni, ki je veljala za blago. Danes ljudje mislijo, da so bile ošpice že od nekdaj nacionalni sovražnik številka ena, vendar niso bile.

Primerjajte, kako britanski in slovenski mediji poročajo o izbruhih ošpic, do katerih je v Veliki Britaniji prišlo leta 2013, v Sloveniji pa novembra 2014, in kako so ošpice po drugi strani zdravniki opisovali leta 1959, desetletje pred uvedbo cepiva proti ošpicam.

Leta 2013 je zdravstveni novinar javne radiotelevizije BBC Fergus Walsh ob izbruhu v Walesu zapisal: »Ošpice so izjemno nalezljiva virusna okužba. Pred uvedbo cepiva so bile ena največjih groženj javnega zdravja … približno eden od petih okuženih dojenčkov ali malčkov je potreboval zdravljenje v bolnišnici.«

Zdaj si preberite izvlečke, kako so ošpice dejansko opisovali leta 1959 v znanem medicinskem znanstvenem časopisu British Medical Journal (BMJ). Tedanja slika je povsem drugačna od slike, ki nam jo odgovorni servirajo danes (spodnje poudarke je dodala Magda Taylor). Žal celotni članki, objavljeni v BMJ, niso prosto dostopni; z gesli jih lahko odpirajo naročniki, nekatere knjižnice in znanstveno-raziskovalne ustanove.

Epidemija ošpic

Pojasnila

Epidemija ošpic (str. 354) Br Med J 1959;1:351.2 (objavljeno 7. februarja 1959)

V prvih treh tednih tega leta je bilo v Angliji in Walesu zabeleženih 41.000 primerov ošpic. To je bistveno nad primerljivimi številkami v dveh prejšnjih letih – leta 1958 je bilo 9.000 primerov, leta 1957 pa 28.000 primerov – in manj kot znaša najvišja pojavnost v minulih devetih letih. Da bi okvirno prikazali glavne značilnosti te bolezni, kot se pojavljajo danes, in najboljše pristope k zdravljenju, smo nekaj splošnih zdravnikov prosili, naj napišejo kratka poročila o primerih iz svoje nedavne prakse.

Ta poročila so objavljena na str. 380 (izvlečki pa sledijo temu zapisu). Naj najprej omenimo zanimivost, da je razširjenost bolezni trenutno dokaj neenakomerna. Dveh območij, ker imata svojo prakso dva od omenjenih zdravnikov (Južna Škotska in Cornwall), epidemija še ni dosegla, pa tudi za nekatera druga območja vemo, da bolezni tam še ni. Iz Kenta po drugi strani poročajo, da je bolezen prispela tako zgodaj, da je otroke položila v postelje že prek Božiča. Zdravniki avtorji soglašajo, da so ošpice dandanes običajno blaga okužba, in le redko se odločajo za odmerjanje profilaktičnih imunoglobulinov. Glede zdravljenja te bolezni in njenih zapletov navedbe običajno varijajo od enega zdravnika do drugega. Koliko časa je treba biti v postelji in počivati, kdaj bi morali odmerjati sulfonamid ali antibiotik, kako je z uporabo analgetikov in raznih sirupov – o vseh teh dilemah bi lahko razpravljali, nasplošno pa o ošpicah govorijo kot o najbolj običajni bolezni na svetu. Veliko vsekakor pove tudi mnenje, ki ga je izrazil eden od pišočih zdravnikov: »Ne terapija, pogosto obiskovanje lečečega zdravnika je tisto, ki daje dobre rezultate.«

Splošni zdravniki poročajo o ošpicah

Br Med J 1959;1:380 (objavljeno 7. februarja 1959)

Izvlečki (str. 380-381)

Iskreno se zahvaljujemo splošnim zdravnikom, katerih imena se vrstijo spodaj in ki so prispevali svoje ugotovitve o trenutnem izbruhu ošpic.

Dr. G. I. WATSON (Peaslake, pokrajina Surrey) piše:

Ošpice so se pojavile malo pred Božičem, pri otroku iz Petwortha …
Zdravljenje napada. – Nobenih zdravil ne predpisujemo ne za vročino ne za kašelj; če sem pod pritiskom, dovajam fiziološko raztopino kot placebo. Če je otrok ob pojavu izpuščaja nemiren, lahko dopoldne damo glutetimid 125 mg, 250 mg pred spanjem v enkratnem ali razdeljenem odmerku pa zagotovi dober spanec kljub kašljanju. Spodbujam toploto in dovolj vlage v sobi, kar dosežemo z različnimi pristopi: na nekatere električne peči in večino električnih opekačev za kruh lahko položimo odprto posodo z vodo; električni čajnik naredi preveč pare, da bi ga uporabljali več kot občasno. Starši, ki se zavedajo, da morajo otroku zatemniti sobo in prepovedati branje, lahko to privedejo v nepotrebno skrajnost in s tem začno celo že prej, preden se pojavi izpuščaj. Otrokom je dovoljeno vstati iz postelje, ko izpuščaj na trebuhu izzveni – običajno je to četrti ali peti dan izpuščaja. Iz hiše gre lahko naslednji lep dan. Od dne, ko se pojavi izpuščaj, se izogibajte vse goste hrane razen sadja; zdi se, da so napitki iz sadja ali juhe vse, kar otrok želi.

Zapleti. – Doslej je prišlo le do manjšega števila zapletov. Pri prvih 25 otrocih je prišlo do štirih primerov vnetij ušes, a le eden od njih je imel bolečine. Nobenega primera pljučnice ni bilo, en otrok je imel nekaj dni za tem, ko se je vročina umaknila, zelo nenormalne znake v prsnem košu, vendar se ni odzval na oralni antibiotik penicilin. Ena deklica je imela okužbo solzevoda, druga deklica pa belfaritis (vnetje veke). Od treh odraslih moških z ošpicami sta bila dva resneje prizadeta kot katerikoli od obolelih otrok.

Dr. R. E. HOPE SIMPSON (Cirencester, pokrajina Glos) piše:

Širjenja ošpic z ničemer ne poskušamo preprečiti, gama globuline pa bi uporabili zgolj za ublažitev resnega primera bolezni, kjer je izpostavljeni ali dovzetni odrasli ali otrok že resno oslabel. Počitek v postelji, sedem dni pri zmernih in resnih primerih in pet do šest dni pri blagih primerih, praviloma prepreči zaplete, kakršna sta sekundarno bakterijsko vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Preventivna ali terapevtska uporaba antibiotikov in sulfonamidov v prvem tednu bolezni nas ni prepričala. Ko bolniku ni treba biti več v postelji, mu dovolimo iz hiše skorajda ne glede na vreme. Vnetje ušes in pljučnica se pogosto pojavita zelo zgodaj, zaradi česar ugotavljamo, da ga morda povzroča sam virus. Kljub alarmantni resnosti pogosto pride do spontanega razpleta, zdravljenje pa se zdi nedelujoče. Če do vnetja ušes ali pljučnice pride, ko so izvorni simptomi ošpic že v zatonu, pa gre verjetno za sekundarno bakterijsko okužbo, kjer opažamo, da so antibiotiki in sulfonamidi koristni.

Blaga bolezen


Dr. JOHN FRY (Beckenham, pokrajina Kent) piše:

Do pričakovane epidemije ošpic, kakršna se pojavi vsaki dve leti, je na našem območju prišlo v začetku decembra 1958, ravno v času, da so mnogi otroci Božič preživeli v postelji. Do zdaj smo v naši praksi zabeležili skoraj 150 primerov, število pa postopno upada. Kot v prejšnjih epidemijah so prvi zboleli pet- in šestletni otroci, sekundarni primeri pa so bili njihovi mlajši bratje in sestre. Nobenih posebnosti nismo opazili v tej relativno blagi epidemiji. Blaga pravimo zato, ker so se zapleti pojavili le pri štirih otrocih. Dveletna deklica je dobila lobularno pljučnico, pri treh otrocih pa se je po prebolelih ošpicah razvilo akutno vnetje srednjega ušesa. Pri večini otrok je bilo epizode v celoti in dokončno konec v tednu dni, gledano od zgodnjih znakov do izginotja izpuščaja, mnoge matere pa so pripomnile, »koliko dobrega je bolezen prinesla njihovim otrokom«, saj se zdijo po prebolelih ošpicah bistveno krepkejši.

Pristop, ki ga ima družinski zdravnik glede ravnanja v primeru ošpic, je v bistvu osebna in individualna zadeva, ki temelji na osebnih izkušnjah zdravnika ter je odvisna od značilnosti in zdravstvene zgodovine posamezne družine in njenih otrok. V naši praksi ošpice obravnavamo kot relativno blago in neizogibno otroško bolezen, ki jo je najbolje preboleti kadar koli med tretjim in sedmim letom starosti. V minulih desetih letih smo imeli le nekaj resnih zapletov v kateri koli starosti in vsi otroci so si po bolezni povsem opomogli. Zaradi take obravnave bolezni ne izvajamo nobenih posebnih ukrepov preprečevanja ošpic, niti pri dojenčkih ali malčkih, pri katerih tudi nismo opazili, da bi bila bolezen posebej resna.



Vir: British Medical Journal Tells Us – Measles Is Not The Scary Disease The Press Want You To Think It Is.
Objavljeno 15. aprila 2013 na spletni strani ChildHealthSafety:
https://childhealthsafety.wordpress.com/2013/04/15/british-medical-journal-tells-us-measles-is-not-the-scary-disease-the-press-want-you-to-think-it-is/