Spremembe zakona o nalezljivih boleznih »pomlad 2018«

Foto: Shutterstock

Skupina poslank in poslancev je 31. januarja 2018 v Državni zbor po skrajšanem postopku vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih, s ciljem povrniti porušeno zaupanje v cepljenje in dvigniti stopnje precepljenosti otrok v Sloveniji. To si prizadevajo doseči z naslednjimi ukrepi:

Časopisne objave:

Delo, 1.2.2018: Necepljenim otrokom bo prepovedan vstop v javni vrtec
Večer, 5.2.2018: Predlog spremembe zakona: Necepljenim otrokom bi zaprli vrata vrtcev
STA, 5.2.2018: Zaradi odsotnosti ukrepanja ministrstva poslanci SMC z lastnim predlogom za večjo precepljenost

Zgodnji časopisni komentatorji so zaznali namero vlade, ki v predvolilnem času pritiska na ranljive in marginalne skupine, s čimer si pri večini nabira politične točke.

Primorske novice, 2.2.2018: Komentar
Komentatorka Jasna Arko piše: »Da so volitve pred vrati, potrjuje solistična poteza poslanske skupine SMC, ki je v sredo v DZ vložila novelo zakona o nalezljivih boleznih. Če bi jo poslanci potrdili, bi staršem onemogočila izmikanje cepljenju potomcev, saj necepljenega otroka v javni vrtec ne bi mogli vpisati. Poteza je dokaj prozorna, smrdi po znanem predvolilnem golažu, začinjenem z všečnimi bonbončki, ki zadovoljijo nezahtevne in nekritične. Bonbonček za rajo torej, ki bo najbrž to tudi ostal. Žal bodo tudi zato iz obravnave izpadla druga nujna vprašanja, ki kričijo po ukrepanju.«

Finance, 7.2.2018, Komentar: Kdor ni cepljen, ni Sloven'c
Komentator Matej Avbelj piše: »Vladajoča politika je odprla še eno družbeno fronto, na kateri je uspeh zagotovljen vnaprej. Mobilizacija velikanske družbene večine je namreč tisto, kar potrebujemo pred volitvami. Vzorec je skrbno prebran in izbran. Predlog spremembe ustave, domnevno, v prid javnega osnovnega šolstva, v katero je vpisano več kot 90 odstotkov otrok. Predlog novele zakona o visokem šolstvu, pisan na kožo javnega visokega šolstva, ki ga obiskuje okrog 90 odstotkov študentov. Zdaj pa še predlog novele zakona o nalezljivih boleznih z idejo zaostritve že tako ali tako obveznega cepljenja, kateremu je podvrženih mnogo več kot 90 odstotkov otrok. Politika, seveda, rada ribari tam, kjer je veliko rib in, če je le mogoče, v škodo manjšine.«

Problematiko je kot zelo kritično z vidika ustavno zagotovljenih pravic predstavila Nova24TV. V oddaji Drugorazredni je prepoznala nastajanje kategorije »drugorazrednih državljanov«.

20.2.2018: Nova 24TV: Drugorazredni: Nova24TV: Škodljive posledice cepljenja https://www.youtube.com/watch?v=UiQThEHWSxE

Politično kritična pogovorna oddaja VV Faktor na TV3 razpravlja, kdo in zakaj želi kaznovati otroke staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju.

5.3.2018: TV3 – VV Faktor: Za otroke gre!

VV Faktor (1. del): https://www.youtube.com/watch?v=F9FaILIgvrU
VV Faktor (2. del) https://www.youtube.com/watch?v=Pn4iA_62FU4

Civilna družba, neformalne skupine staršev ter kritični posamezniki so pričeli v Državni zbor, na vlado in na urad Varuha človekovih pravic pošiljati javna pisma. V njih svarijo pred kratenjem z ustavo zagotovljenih pravic. Pisci opozarjajo na zgodovinske vzporednice s totalitarnimi sistemi, ki so ljudi delili na večvredne in manjvredne ter slednjim prepovedovali vstop v javne ustanove, sčasoma pa tudi na javne površine. Izključevanja so privedla do grozot genocidov, čeprav so se ljudem sprva zdela nedolžna ali celo potrebna. Potrdile so jih agresivne oblastne strukture brez čuta za človekove pravice. Blagoslovil jih je molk večine.

Urad Varuha človekovih pravic je 20.2.2018 sporno novelo zakona podprl, nato pa po burnih javnih odzivih 2.3.2018 objavili previdnejše in celovitejše stališče, v katerem predlaga, naj pristojni državni organi (ministrstvo za zdravje, NIJZ in drugi) pripravijo »analizo uresničevanja zakona«, organizirajo »javno predstavitev« in s tem opozorijo »na vsa odprta vprašanja v zvezi z obveznim cepljenjem otrok«. Varuhov poziv k javni razpravi in soočenju argumentov je tehten in povsem nasproten hitremu postopku, ki pri drastičnih posegih v človekove pravice ni upravičen niti demokratičen.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je glede cepljenja in ustavne pravice do nedotakljivosti posameznikovega telesa svoje stališče izrazila že leta 2015. Tedaj se je odzvala na anonimno zahtevo, da je treba za vse zaposlene v UKC uvesti obvezno cepljenje proti gripi. (Po dostopnih podatkih se v Sloveniji proti gripi cepi le nekaj več kot 10 in manj kot 30 odstotkov vseh zdravstvenih delavcev). Varuhinja je tedaj opozorila, da imajo zdravstveni delavci ustavno pravico varovati nedotakljivost svojega telesa, torej da privolijo ali zavrnejo vsak medicinski poseg.

Poslušajte avdio posnetek izjave Vlaste Nussdorfer z novinarske konference 29.10.2015: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/audio/nov_konf/2015/2015_10_29_-_BEGUNCI__US__CEPLJENJE/2015_10_29_-_cepljenje.mp3

Na spletni strani urada Varuha o tem piše: »Varuh je prejel anonimno informacijo, da so zaposleni v UKC Ljubljana dobili navodilo, naj se obvezno cepijo proti gripi. Varuh meni, da so za uresničitev take odločitve potrebni tehtni epidemiološki razlogi, ki bi jo opravičili. Za takšno odločitev mora predhodno obstajati neka utemeljitev, ki bi med drugim pojasnila namen ukrepa, razloge, zakaj se morajo cepiti samo zaposleni v UKC in ne tudi drugi zdravstveni ali celo socialni delavci, in podobno. V nasprotnem primeru bi taka odločitev lahko pomenila kršitev posameznikove telesne in duševne celovitosti (35. člen Ustave RS) in kršitev pravice zaposlenih (pacientov) do privolitve v zdravstveno oskrbo (26. člen Zakona o pacientovih pravicah).«

Varuhinja je torej prepoznala ustavne pravice zdravstvenih delavcev UKC kot pomembnejše od učinkov cepljenja proti gripi. Na prvo mesto, kljub času epidemije gripe, ni dala pravice do varovanja zdravja pacientov v UKC, ampak pravico zdravstvenih delavcev, da invaziven medicinski poseg – cepljenje – zavrnejo v skladu s 35. členom ustave, ki vsakemu državljanu Slovenije zagotavlja nedotakljivost njegove telesne in duševne celovitosti. Navedla je tudi 26. in 30. člen Zakona o pacientovih pravicah, da ima vsakdo pravico do privolitve ali odklonitve zdravstvene oskrbe ter do zavrnitve predlaganega medicinskega ukrepa.

Varuhinja se je torej postavila v bran tistim zdravstvenim delavcem, ki se zaradi osebnih razlogov ne želijo cepiti. Ali za družine z majhnimi otroci takšni osebni razlogi niso dovoljeni?

Varuhinja je zdravstvene delavce zavarovala pred kršenjem temeljnih človekovih pravic, določenih z ustavo. Na kaj se je sklicevala? Na to, da ima vsak človek, torej tudi zdravnik, pravico privoliti ali odkloniti vsak medicinski poseg. Ali takšne pravice v Sloveniji nimajo tudi drugi posamezniki in za otroke njihovi starši?

Varuhinja je o zdravstvenih delavcih in cepljenju proti gripi izjavila: »Če nekaj propagiraš pri drugih, se pričakuje, da so tisti, ki ti to priporočajo, tudi sami cepljeni.« O razlogih, zakaj ni tako, torej o dvomih glede varnosti in dokazani neučinkovitosti cepiva proti gripi, s katerimi so zdravstveni delavci bolje seznanjeni od splošne javnosti, se javno ni spraševala.

Varuhinja je opozorila, da ukrep ne bi bil smiseln, če bi veljal zgolj za zaposlene v UKC in ne tudi za druge javne poklice, denimo za socialne delavce. Dejala je: »Zakaj ravno UKC?« Ali isti pomislek ne velja tudi, če zakon omeji vstop v vrtce in nekatere šole, v druge javne ustanove, kjer se srečujejo cepljeni in necepljeni otroci, pa ne? Zakaj ravno vrtci? Je ukrep javno-zdravstveno sploh smiseln?

Ostre odzive je sprožila tudi leta 2017 zaostrena cepilna zakonodaja v Italiji (in jih še vedno sproža). Županja mesta Rim Virginia Raggi je februarja 2018 v pismu italijanskemu zdravstvenemu ministru naznanila, da glavno mesto Italije tega zakona ne bo spoštovalo. Raggijeva je članica stranke Pet zvezd, ki je na volitvah marca 2018 dosegla relativno večino. Stranka odločno nasprotuje kršenju človekovih pravic z obveznim cepljenjem in odrekanju pravice otrokom do vstopa v javne vrtce, zato je odločena zakon razveljaviti na območju celotne države.

2.2.2018: Rimska županja izzvala zakon o obveznem cepljenju https://www.thelocal.it/20180202/rome-mayor-virginia-raggi-vaccinations-school-health

Italijo in njeno zaostreno prakso ostro kritizira Nacionalna zdravstvena federacija (NHF) na Švedskem. Ta mednarodna nevladna organizacija je najstarejša potrošniška organizacija za pravice na področju zdravja in zdravljenja. Pooblaščena je za aktivno sodelovanje v odborih Codex Alimentarius. Njen namen je izobraževanje ljudi o vprašanjih zdravstvene svobode in varovanje pravic posameznikov glede dostopa do zdrave hrane, prehranskih dopolnil in alternativnih terapij. Predsednica NHF Sara Boo je poleti 2017 na italijanski parlament naslovila javno pismo, v katerem je opozorila na kršenje ustave. To pismo (angleški video in spodnji prevod) objavljamo zaradi sorodnosti z zaostrovanjem zakonodaje v Sloveniji.

Julij 2017: Švedsko odprto pismo Parlamentu Italije o neustavnem Cepilnem dekretu
Swedish open letter to the Italian Parliament about the unconstitutional Vaccine Decret

Govori Sarah Boo, NHF: Če bo sprejet zakon n73/2017, bo italijanska vlada kršila mednarodno pravo. Člani italijanskega parlamenta, senata in vlade, prosim vas za pozornost. Zaznali smo, da namerava italijanska vlada sprejeti nov zakon o obveznem, pravzaprav o prisilnem, cepljenju. To je grobo kršenje zakonodaje Evropske Unije. Če nameravate s tem nadaljevati in razglasiti zakonodajo o obveznem cepljenju, bo prišlo do tožbe in Italijo bo Evropska Unija strogo kaznovala ter celo izključila iz članstva v uniji. Veliko organizacij, državljanov in držav se bo zavzemalo za to. Združili se bomo in s pravnimi sredstvi italijanski vladi preprečili sprejem te odredbe, ki hudo krši nadrejeno zakonodajo. S pravnimi sredstvi se bomo uprli vsaki vladi v EU, ki bo poskušala sprejeti neustavno zakonodajo, s katero uzakonja prisilno cepljenje.

Na Švedskem strogo zavračamo to cepilno odredbo – na Švedskem nimamo niti prisilnega niti obveznega cepljenja.

Celotno pismo je dostopno tukaj.

Slovenija – pomlad 2018: Politično, pravno in etično smo na razpotju. Bomo ohranili v ustavo zapisane temeljne človekove pravice?

Smo država z eno najstrožjih in najbolj represivnih cepilnih zakonodaj na svetu! Vršijo se pritiski, da bi se morala »za javno dobro« medicinska represija nad državljani še zaostriti – z novim diskriminatornim zakonom, ki bo del državljanov – majhne otroke, mladostnike in mlade odrasle – izobčil iz dela javnega življenja. Zaradi premalo domišljenih potez ljudi na položajih smo nad previsom, da pademo v še globljo represijo. Na področju cepljenja (zaradi komunistične zakonodajne dediščine) iz nje pravzaprav nismo niti izstopili. Idejo svobode smo po letu 1991 morda uveljavili za svobodno ekonomsko pobudo. Njen vzpon na področju človekovih pravic še čakamo.

Predsednik vlade Miro Cerar je pravnik, ki je sodeloval je pri pisanju slovenske ustave in nato dvajset let svetoval o ustavnopravnih vprašanjih. Zelo dobro pozna duh in vsebino ustave, toda prav njegova stranka je tista, ki v Državnem zboru vodi postopke, ki grozijo, da bodo izničili nekatere temeljne ustavne pravice.

Foto: Shutterstock

Vlada je 8. marca 2018 podprla neustavno novelo zakona o nalezljivih boleznihin zdaj hiti z njenim sprejemanjem brez nujno potrebne javne razprave.

Zaradi zavedanja, da oblast načrtuje pogrom nad ustavnimi pravicami, se je februarja 2018 v Sloveniji oblikovala najširša koalicija aktivistov posameznikov in civilno-družbenih gibanj doslej. Mnogi od njih že leta opozarjamo na nevzdržne pritiske v zvezi s cepljenjem otrok. Ti pritiski niso le posledica zakona o obveznem cepljenju samega po sebi, pač pa tudi naslednjih dejstev:

Ali lahko v takšnih razmerah še več prisile, še strožje kazni in nove prepovedi obrodijo učinke, ki si jih zakonodajalec želi doseči – poveča zaupanje med starši in zdravniki ter zagotovi stabilnejše delovanje zdravstvenega sistema?

Precej bliže na poti povečevanja zaupanja in umirjanja razmer je bila Vlada RS leta 2007. Tedaj je v parlament poslala novelo, v kateri je predvidela ugovor vesti glede cepljenja. Na spletni strani Ministrstva za zdravje jo najdete kot Predlog zakona o nalezljivih boleznih, avgust 2007. Ta predlog je cepljenje sicer ohranjal kot obvezno, a je v 22. členu dopuščal osebne razloge za opustitev cepljenja. Novela ni bila sprejeta. Pritiski so se nadaljevali, nezaupanje in odpor pa sta se poglabljala.

Leta 2017 je skušala vlada naraščajoča opozorila streti s pobudo, naj se za necepljene uzakonili samoplačniško zdravljenje tistih bolezni, za katera obstajajo cepiva. Predlog se je izkazal za pravno nevzdržnega.

V reviji Pravna praksa (št. 6, 2017, str. 18–19) je dr. Andraž Teršek objavil članek Glasno je treba reči NE predlogu za samoplačništvo ob zdravstvenih zapletih v primeru necepljenja. Ocenil je, da bi bil takšen zakon neustaven in poudaril: »Ne sme biti pravno dopustno, da bi posameznika zato, ker je v dobri veri, v strahu ali zaradi nezaupanja cepljenju prevzel določeno mero tveganja in se ni cepil ali ni cepil svojih otrok, dejansko denarno kaznovali – izključili iz kroga enakopravnega uživanja enakih pravic in ugodnosti sistema zdravstvenega varstva.«

Ker necepljenje ni edina zdravstveno potencialno tvegana odločitev, ki jo lahko v vsakdanjem življenju sprejema posameznik, bi imel lahko sprejem takega zakona posledice tudi za druge zdravstveno tvegane odločitve. Odprl bi razpravo o tem, pravi Teršek, »ali naj se posameznika na tovrsten način kaznuje vsakič, ko sprejme neko avtonomno odločitev ali prevzame določeno tveganje, ki ima za državo finančne posledice. Splošno znano je, da se to že počne – tako ultraneotržno in turboprofitno poslujejo zavarovalnice. Zdravstveni sistem pa tako ne sme delovati!" Avtor prikaže, da se lahko na mestu necepljenih kaj kmalu znajde sleherni nič hudega sluteči državljan: »Na mestu se zdi skrb, da se utegne odpreti resna razprava, ali bi alkoholikom na enak način finančno otežili zdravljenje za alkoholizem, ali kadilcem za raka, ali nosečnicam za abortus, ali poškodovanim za pretepe, ali športnikom zaradi športa, ali hitrim voznikom ob nesreči, ali neprevidnim ljudem zaradi prehlada in gripe, ali obiskovalcem bolnišnic v času epidemije zaradi obiska, ali piscem in računalničarjem zaradi sedenja pred računalnikom, ali planincem zaradi hoje po strminah in skalovju itd.«

Teršek se je obrnil na odgovorne v zdravstvu in politiki: »Kot pravnik, državljan in človek apeliram na odgovorne in pristojne v zdravstvu in strankokraciji, da se to ne zgodi. Treba je najti sistemsko kompromisno rešitev glede vprašanja cepljenja, ki naj upošteva dejstvo, da po ustavni normativnosti živimo v socialni državi in da je pravica do zdravja pomembna in kompleksna, tveganje pa marsikdaj sestavni del življenja, ki ga je na področju zdravstva treba šteti kot sestavni del svobode in pravic, ne kot finančno breme za posameznika in kriterij za njegovo socialno osamitev.«

Ministrstvo za zdravje je neustavni predlog opustilo. Toda stranka SMC je slabo leto kasneje pod vodstvom doktorja prava in ustavnega pravnika v Državni zbor vložila novelo, ki še bolj drastično posega v ustavne pravice državljanov.

Slovenija ima enega najbolj prisilnih zakonov o cepljenju v svetu. Če ga bo še zaostrila, bo z njim morala povoziti vrsto ustavno zagotovljenih temeljnih človekovih pravic. Danes na področju cepljenja, jutri kje drugje! Se bo nezaupanje še poglabljalo? Kakšni bodo prihodnji stroški pravnih sporov države Slovenije, v katere bodo prisiljeni vstopati starši otrok, ki so jih že ali jih še bodo poškodovala cepiva? Takih otrok povsod po svetu ni čedalje manj, ampak čedalje več.

Države EU, ki nimajo obveznega cepljenja, takšnih zakonov ne sprejemajo prav zato, ker so tako zgodovinske izkušnje kot znanstvene študije pokazale na sorazmerno naraščanje zakonske represije in odpora ter odklanjanja cepljenja! Ali naši poslanci tega ne vedo? Ne gre torej za to, da so starši v post-socialističnih okoljih preveč neumni, da bi prepoznali pomen cepljenja. Gre za to, da so države, ki nimajo obveznega cepljenja, bolj preudarne, ker zaupanje gradijo namesto rušijo – z boljšo organizacijo in programi strpnega komuniciranja.

PRAVNO MNENJE O USTAVNOSTI NOVELE ZNB

Ustavno-pravne posledice novele ZNB 2018 so izjemnega pomena za življenje vseh nas, posebej za tisoče slovenskih družin. Zato je s povezovanjem dosedanjih in formiranjem novih skupin nastala največja koalicija društev in civilno-družbenih gibanj za pravice družin v postopkih cepljenja. Ta koalicija je pridobila neodvisno mnenje ustavnega pravnika, iz katerega je razvidno, da je predlagana novela ZNB »v vseh temeljnih rešitvah protiustavna«. Poslala ga je predsedniku vlade in poslancem Državnega zbora.

Pravno mnenje o ustavnosti predloga novele zakona o nalezljivih bolezni je pripravil prof. dr. Matej Avbelj, izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije.

Vabimo vas, da si dokument pozorno preberete. Delimo ga, ker podpiramo razpravo, utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic in vrednotah slovenske ustave.

PRAVNO MNENJE O USTAVNOSTI PREDLOGA NOVELE ZNB
marec 2018