Imunologija uči, da je naravna imunost rezultat imunološkega spomina na predhodno srečanje z boleznijo oz. stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni zaradi stika z njo. Ko govorimo o naravni imunosti, mislimo tako na naravno imunost, ki jo otrok pridobiva prek materinega imunskega sistema oz. s prehajanjem materinih protiteles v njegovo telo (najprej prek posteljice oz. placente, po rojstvu pa prek protiteles v mlezivu in materinem mleku), kot na imunost otrok in odraslih, pridobljeno ob stiku z določenimi boleznimi.

Definicije, ki jih najdete v medicinskih virih, so včasih zelo različne in izražajo vrsto pomenov in pogledov. Nekateri viri opredeljujejo naravno imunost zgolj kot prenos protiteles med otrokom in materjo, med tem ko vsakršno kasnejšo tvorbo protiteles, tako naravno (po preboleli bolezni) kot umetno (s cepivi), definirajo kot pridobljeno imunost. Ena od definicij pravi, da je naravna imunost vrojena nespecifična imunost, ki je enaka pri vsakem posamezniku vrste in ni pridobljena prek kontakta z bolezenskim dejavnikom (antigenom). Druga definicija navaja podobno, da je naravna imunost tista odpornost, ki ni pridobljena prek kontakta z antigenom, je nespecifična in zajema prepreke za bolezenske vplive s pomočjo kože in sluzničnih membran, NK celic, fagocitov, vnetnih odzivov, interferonov in drugih nespecifičnih dejavnikov. Nekateri jo imenujejo tudi genetska imunost.

Kako imeti imunski sistem toliko pod nadzorom, da bo čim bolje opravljal svojo nalogo? Odgovori so trije: prehrana, prehrana, prehrana.

Za pojasnilo, kako pravilno razumeti naravno imunost, smo prosili doktorico imunologije Tetyano Obukhanych, ki to področje raziskuje. Pravi, da prirojenega delovanja našega imunskega sistema nikakor ne bi smeli zamešati z imunostjo: »V klasičnem pomenu ima imunost zelo striktno definicijo ne-dovzetnosti za nalezljivo bolezen po predhodnem stiku z njo. Ta definicija je bila v uporabi prej, preden je bilo znanosti sploh karkoli znanega o imunskem sistemu in njegovih sestavnih delih. Na spletu se termin uporablja precej lahkotno in z njim se lahko izraža vrsta pomenov ali definicij, zaradi česar nastane zmeda.«

Kot pojasni, lahko nekatere okužbe potekajo popolnoma asimptomatsko: »Zdi se, da je bolezen preprečil že zgodnji stik z virusom, kar je tudi naloga vrojenega imunskega sistema. Kadar ta deluje zelo dobro oz. optimalno, je rezultat natanko to – bolezenskih simptomov sploh ni ali pa je bolezen blaga. Če pa imunski sistem ne deluje dobro, je rezultat huda bolezen ali smrt. Kadar premagamo prvo izpostavljenost (ne glede na to, ali je šlo za asimptomatsko obolenje ali skorajšnjo smrt), razvijemo imunost, ki je naravno pridobljena, in te bolezni prek istega virusa ne izkusimo več.«

Pri delovanju imunskega sistema igra pomembno vlogo starost, saj je prirojen imunski sistem dojenčka in malčka še premalo razvit, zaradi česar je otrok odvisen od imunskega sistema svoje matere in dejavnikov iz okolja, med drugim otrokove prehrane. Podobno oslabljen je imunski sistem pri starejših ljudeh, saj med drugim slabše vsrkavajo hranilne snovi. Genetski dejavniki so najmanj pomembni, trdi Obukhanycheva. »Drži, obstajajo primeri genetske zaščite pred določenimi boleznimi, npr. pri cistični fibrozi ali srpastocelični anemiji, ki varuje pred malarijo, toda to ne igra nobene vloge pri prebolevanju običajnih otroških bolezni.«

Pravo vprašanje z vidika delovanja imunosti torej je, kako imeti imunski sistem toliko pod nadzorom, da bo čim bolje opravljal svojo nalogo oz. da bo odlično deloval. Odgovori so trije, pravi sogovornica imunologinja: »Prehrana, prehrana, prehrana. Cepiva ne naredijo ničesar za okrepitev prirojenega imunskega sistema. Zelo verjetno je, da ga oslabijo.«

Nekaj povezav za raziskovanje