Ko ima otrok povišano telesno temperaturo, starše začne skrbeti. Pediater Lawrence B. Palevsky, ki ima izkušnje v urgentni pediatriji, porodništvu in intenzivni negi otrok, je prepričan, da vročino neredko razumemo napačno, težava pa je nastala zaradi resnega pomanjkanja in širjenja napačnih informacij.

Dviganje telesne temperature in njeno vlogo v procesu zdravljenja narobe razumejo ne le mnogi starši, pač pa tudi nekateri zdravniki. Leta 1980 je z odmevno raziskavo na ta problem opozoril zdravnik in profesor pediatrije na medicinski fakulteti Univerze Colorado Barton D. Schmitt. V danes klasični študiji o pojavu, ki ga imenuje »vročinska fobija«, je opisal zmotno prepričanje, da utegne razmeroma nizka ali zmerna vročina do 40 stopinj Celzija poškodovati otrokove možgane in da je glede vročine nujno treba kaj ukreniti v smeri njenega znižanja. Skupina raziskovalcevje leta 2001 ponovila Schmittovo študijo in izsledke objavila v medicinski znanstveni reviji Pediatrics. Ugotoviti je skušala, ali se je napačno razumevanje v dvajsetih letih kaj spremenilo. Njihov zaključek: strahovi in napačni pogledi vztrajajo.

Zdravnica Linda B. White in strokovnjakinja za zelišča Sunny Mavor v članku Fever in Children – A Blessing in Disguise (Vročina pri otrocih – blagoslov v preobleki) odgovarjata na vprašanja, kaj je vročina in kako nastane, ali je lahko škodljiva in kako je s tveganjem vročinskih krčev, ponujata pa tudi predloge, kako ravnati, da bi bilo treba uporabiti čim manj zdravil.

Zdravila za zniževanje vročine prinašajo tveganja za zdravje, običajno ovirajo zdravljenje in neredko podaljšajo trajanje vročine in bolezni.

Pediater Lawrence B. Palevsky starše na svoji spletni strani seznanja z informacijami, ki podpirajo naravno zdravljenje bolezni brez rutinske uporabe farmacevtskih zdravil za zniževanje vročine. Ta zdravila namreč prinašajo tveganja, ki jih ne bi smeli zanemariti. Z dovoljenjem avtorja objavljamo prevod članka (ki vsebuje tudi vire za nadaljnje raziskovanje).

Splošne smernice pri vročini

Lawrence B. Palevsky, pediater

1. Vročina je pomemben mehanizem, prek katerega otrokovo telo odstranjuje odpadne in strupene snovi. Imunske kemične snovi, ki ustvarijo simptome vročine, so vedno prisotne in aktivne v našem telesu, iz dneva v dan, tudi kadar nimamo povišane telesne temperature. Z njimi si telo pomaga pri sprotnem odstranjevanju odpadkov in toksinov, ki se nakopičijo zaradi naših dnevnih aktivnosti, tako da dvig telesne temperature za njihovo izgorevanje ni vedno potreben. Imunske snovi, ki vročino povzročijo, se ne pojavijo čudežno in iznenada, ampak ves čas krožijo po telesu, da bi ostali zdravi in da bi bila naša telesna temperatura stabilna; v celicah, tkivih in organih vzdržujejo ravnovesje. Vročina nastane, kadar se te snovi namnožijo, to pa se zgodi, ko količina odpadnih snovi in toksinov v sistemu poraste v večji meri, kot jo je naše telo sposobno na dnevni ravni odstranjevati prek normalnih procesov izločanja: odvajanja blata, odvajanja urina, dihanja, potenja, počitka in spanja.

2. Do nakopičenja odpadnih snovi v telesu pride zaradi

• slabe izbire prehrane in prekomernega hranjenja z živili, ki preveč stimulirajo živčni sistem,
• preveč stresa, ki ga povzročijo kaotični urniki in kaotično domače okolje,
• neprimernih spalnih navad,
• pomanjkanja počitka in umirjenosti v življenju,
• težav v šoli ali menjave šolskega okolja,
• čustvene razburjenosti in nevarnosti v okolju,
• izpostavljenosti kože in živčnega sistema okoljskim toksinom iz zraka, hrane in vode,
• pogostega jemanja farmacevtskih zdravil in cepiv,
• preveč intenzivnega tempa življenja in neupoštevanja sporočil, ki nam jih pošilja naše telo, in
• življenjskega ritma, ki je v nasprotju z naravnimi cikli (npr. živali pozimi hibernirajo, zimski urnik ljudi na severni polobli pa ostane tak, kot da bi bilo poletje).

Kadar vztrajamo pri tem, da sta naša prehrana in življenjski slog v nasprotju z zakoni narave, povzročimo drastično kopičenje odpadkov in toksinov v telesu. To vodi v porast imunskih snovi, ki ustvarijo vročino. Rezultat so simptomi gripe, kašelj, bolezni, depresije, vznemirjen želodec idr.. Vročina je torej nekaj, kar naše telo uporabi, da bi si pomagalo pri lastnem ozdravljenju. Vročina nas prisili, da se ustavimo in prenehamo početi, kar smo počeli, in se posvetimo najpomembnejšim potrebam svojega telesa, da bi bili lahko bolj zdravi.

3. Usmerite svojo pozornost k ozdravljenju svojega otroka, ki ima povišano temperaturo, in poskusite odmakniti pozornost s številke na termometru. Ostanite s svojim otrokom. Poglejte Pediatrov seznam ukrepov, kdaj se je treba posvetovati z zdravnikom oz. odpeljati otroka v najbližjo urgentno ambulanto.

4. Pripravite otroku toplo kopel, tudi večkrat na dan, če je treba, tako mu boste pomagali pri potenju. Potenje ohlaja otrokovo telo in izboljšuje počutje. V kopeli lahko uporabite epsomove soli, sodo bikarbono ali celo ustrezno koncentriran vodikov peroksid, s čimer otroku s povišano telesno temperaturo pomagate, da se bo počutil udobneje. Pozorni bodite, da otrok, ki prihaja iz tople kadi, ne bo izpostavljen prepihu, to mu lahko zelo poslabša zdravje. V kopeli lahko za spodbujanje zdravljenja in sprostitve uporabite tudi cvetove sivke, rmana ali bezga.

5. Vročina ne povzroča poškodb možganov in ne drži, da bi pri otroku avtomatično vodila v krče oz. napade. Več informacij in mnenj pediatrov v članku tukaj.

6. Simptome vročine lahko otroku pomagate omiliti tudi tako, da kapljico nerazredčenega sivkinega olja ali esencialnega olja nemške kamilice vtirate na vrhu vsakega od ušes in v prostor med največjim vretencem, kjer se začne vrat, ter vretencem pod njim. Prav tako je koristno masiranje olja navzdol po hrbtenici in nanašanje ene do dveh kapljice na središče blazinic obeh nožnih palcev. Na omenjenih akupunkturnih točkah lahko to izvajate nekajkrat dnevno in telesu pri vročini pomagate izboljšati kemično ravnovesje.

7. Uporabite lahko tudi tretma z mokrimi nogavicami: otroku obujemo mokre hladne bombažne nogavice, čeznje obujemo suhe volnene nogavice in otroka pospremimo v posteljo. Za ta moder terapevtski nasvet se dr. Palevsky zahvaljuje kolegom naturopatskim zdravnikom. Številni starši poročajo, kako zelo ta ukrep pomaga izboljšati simptome pri vročini in težavah zgornjih dihal.

8. Poskrbite, da vaš otrok pije toliko tekočin, kot je le mogoče. Preverjajte, ali je urin svetel do blago rumen. Dehidracija poslabša počutje otroka z vročino in ogrozi njegovo sposobnost, da se pozdravi.

9. Preverite seznam virov, kjer lahko poiščete še druge pripravke, s katerimi je mogoče podpreti otrokovo počutje ob vročini.

10. Pozorni bodite na otrokov mentalni status in spremembe njegovega vedenja. Za nujno ukrepanje preverite Pediatrov seznam ukrepov.

11. Dr. Palevsky ne priporoča uporabe farmacevtskih zdravil za zniževanje vročine. Meni, da ta zdravila niso varna za uporabo. Naraščajoč obseg medicinske literature podpira tako stališče (glej vire spodaj). Ugotavlja, da uporaba teh zdravil zelo pogosto podaljša trajanje vročine pri otroku. Z drugimi besedami, vročina običajno ne traja dolgo in se zniža hitreje, če starši otrokom ne dajejo teh zdravil.

12. Vročina pomaga telesu odstranjevati odpadke. Ustavljanje vročine z omenjenimi zdravili zaustavi otrokovo telo pri odstranjevanju odpadkov. Toda telo je »pametnejše«, nadaljevalo bo s poskusi dvigovanja temperature, dokler ne bo zmoglo skuriti odpadkov … ali jih ne bo skurilo. Če odpadkov ne more takoj odstraniti, bodo krožili naokoli in otroku povzročali kronične težave. Po začetni bolezni z vročino, ki je bila zaustavljena z zdravili, se bodo pri otroku pogosto razvile nadaljnje epizode akutnih bolezni in te bo verjetno spet spremljala vročina.

13. Večina farmacevtskih zdravil porablja pomembne imunske snovi v otrokovem telesu (npr. glutation), ki so potrebne, da bi telo zmoglo odstranjevat odpadne snovi, zaradi katerih je vročina že v začetku nastala. Manjša količina razpoložljivega glutationa vodi v manj odstranjenih odpadnih snovi, torej v kopičenje odpadkov v celicah, tkivih in organih. Takšno zdravstveno stanje vodi v razvoj novih epizod akutnih bolezni. Telo namreč ne more delovati optimalno, če odpadkom dovolimo, da se kopičijo v telesu – to je vzrok za nadaljnje zbolevanje otroka. Če zdravila za zniževanje vročine kar naprej uporabljamo, da bi zavrli vročino, čedalje bolj izčrpavamo otrokove zaloge glutationa, zaradi česar sčasoma narašča tveganje, da bo otrok zbolel za kronično boleznijo.

14. Nekatera farmacevtska zdravila proti vročini zavirajo tudi nastajanje drugih snovi, ki jih tvori imunski sistem (npr. prostaglandinov). Tudi te telo otroka potrebuje za odstranitev odpadnih snovi. Kot stranski produkt zaviranja vročine bodo otroci tvorili dražljive kemikalije (npr. tromboksane in leukotriene), ki imajo daljnosežne vnetne vplive na njihovo zdravje. Te snovi vodijo v bolezen, ki je pogosto hujša od bolezni, s katero so se spopadli na začetku, ko se je vročina pojavila prvič.

Viri:
– http://www.msnbc.msn.com/id/38690295/
– Shaheen, Seif, et al Paracetamol (Acetaminophen) and Asthma Link in Adults, Thorax, 2000; 55:266-70
– Shaheen, Seif, et al Paracetamol Sales and Atopic Disease in Children and Adults: An Ecological Analysis, European Respiratory Journal, November 2000; 16(5):1-7 & 817-823
– Toma, Tudor, High Paracetamol Intake Maybe Linked with Asthma, British Medical Journal 2000; 321:1178
– Debley et al The Prevalence of Ibuprofen-Sensitive Asthma in Children: A Randomized Controlled Broncho-Provocation Challenge Study, J of Pediatrics, 2005; 147:233
– McKeever, T et al, The Association of Acetaminophen, Aspirin, and Ibuprofen with Respiratory Disease and Lung Function, American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, 2005; 171:966-971

Zdravila izčrpavajo glutation

Imunologinja dr. Tetyana Obukhanych v knjigi Iluzije o cepivih namenja eno od poglavij tveganjem pri uporabi zdravil za zniževanje vročine in njihovemu negativnemu vplivu na jetra oz. zaloge ključnega antioksidanta glutationa.

Članek Ali strah pred vročino škoduje našim otrokom? poudari, da vročina ni bolezen, temveč njen simptom, in pojasni, zakaj je izpostavljenost kontaminantom v zdravilih za zniževanje vročine eden od vzrokov za slabšanje zdravja in kronična obolenja otrok v današnji družbi. Avtorica navaja, da je mehanizem vročine ključni element razvoja in zrelosti imunskega sistema, ko odpravimo strahove pred njo in prenehamo z umetno manipulacijo imunskega sistema, pa spodbujamo otrokovo zdravljenje in dolgoročno zdravje. Podobna stališča in opozorila povzema članek na tej spletni strani. Na obeh povezavah so tudi izvlečki poglavja o razumevanju vročine iz knjige pediatra Roberta S. Mendelsohna.

V medicinski literaturi ne obstajajo prepričljivi dokazi, da je vročina kot naravni simptom bolezni škodljiva ali da pri otrocih povzroča nevrološke okvare, torej dolgoročne posledice na zdravju možganov. Znanstvena literatura, npr. ta pediatrični članek iz leta 1999, poudarja pozitivne učinke vročine pri bolnem otroku in tveganja njenega zniževanja. Študije na živalih kažejo, da jim vročina pomaga pri preživetju in hitrem ustavljanju vnetnih procesov, med tem ko zniževanje vročine z antipiretičnimi zdravili poveča stopnjo smrtnosti. Podobno pri ljudeh imunski obrambni mehanizmi delujejo bistveno bolje pri povišani telesni temperaturi v primerjavi z nepovišano. Kot kaže pediatrična študija o tveganjih zniževanja vročine, objavljena leta 1994, pogosto administriranje antipiretikov pri otrocih z nalezljivimi boleznimi lahko vodi v poslabšanje njihove bolezni in v zaplete. Podobne dvome izraža študija iz leta 2006, ki izpostavi predvsem virusne bolezni (npr. ošpice, norice, gripa, prehladi), pri katerih doziranje antipiretikov za lajšanje simptomov ni brez posledic.

Znanstvene študije, npr. ameriška študija iz leta 2008, poznajo in preiskujejo zaplete pri nalezljivih boleznih zaradi (pre)doziranja antipiretičnih zdravil, npr. pri prebolevanju ošpic. Študije preiskujejo in potrjujejo med drugim tudi možno povezavo med administriranjem paracetamola po cepljenju in razvojem avtističnih motenj.

Predpisovanje sredstev za zniževanje vročine je posledica zakoreninjenih navad generacij zdravnikov, ki bi jih bilo treba spremeniti, saj se prednosti tega ukrepa (v primerjavi s placebom) v znanstvenih študijah niso potrdile, prinašajo pa številna tveganja za zdravje, navaja pregledni znanstveni članek iz leta 1997 Fever concepts – old and new (Pogledi na vročino – stari in novi).

Da zdravila za zniževanje vročine podaljšajo bolezen in da jih zdravniki pogosto predpisujejo zgolj zato, da bi pomirili starše, navaja tudi spletna stran britanskega združenja Arnica, ki podpira naravno imunost. Vire za raziskovanje te tematike najdete tudi na strani Vaccine Awareness Network. Kritične članke, v katerih predstavlja izsledke medicinskih študij glede stranskih učinkov antipiretikov, objavlja tudi stran Natural News.

Novejše smernice o vročini

Ti plakati od leta 2014 visijo v slovenskih pediatričnih ambulantah. Na njih med drugim piše: Vročina je pomemben obrambni odziv mehanizma, zato je ne znižujemo za vsako ceno! Zdravi otroci brez škode prenesejo tudi zelo visoko vročino 40-41 stopinj Celzija.

Več o vročinskih krčih

Perri Klass, dr. med., v članku Lifting a Veil of Fear to See a Few Benefits of Fever pravi: “Tveganje, da bo imel otrok ob povišani telesni temperaturi vročinske krče, je povišano pri okoli petih odstotkih otrok. Ti krči so videti strašljivo, toda ne povzročajo epilepsije. Kljub temu bi moral otroka z vročinskimi krči pregledati zdravnik. Krči so lahko v nekaterih družinah pogostejši in otroci, ki so imeli vročinske krče enkrat, jih imajo lahko še kdaj.

Mag. Karin Rižner, biologinja in terapevtka, v intervjuju razlaga: »Do krčev ne pride zaradi visoke temperature, ampak zaradi njenega prehitrega naraščanja. Možgani težko prenašajo pregrevanje in se ob naglem dvigu včasih ne morejo prilagoditi. Imunski sistem lahko odreagira zelo agresivno, posebej pri otrocih. Problem nastane, če ima človek okvarjeno termoregulacijo, kar je seveda problem možganov, ne vročine same. Gotovo se je zniževanje vročine z zdravili razpaslo zaradi vpliva farmacije, ki krepi miselnost, da je treba vzeti to zdravilo, ono zdravilo …

Dokazano je, da nekatera cepiva, na primer proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), povzročajo vročinske krče. Rižnerjeva pravi, da to ne velja le za cepivo OMR, saj je tudi cepivo DTP (proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju) klasičen zgodovinski primer cepiva, ki povzroča možganske krče:»Vsa cepiva, ki lahko povzročajo meningitis, encefalitis in okvare možganov, lahko delujejo tudi kot povzročitelji epileptičnih napadov in vročinskih krčev. Vročinski krči so epileptični napadi, povezani z vročino, oboji pa so klasičen zaplet po cepljenju, predstavljen v mnogih medicinskih študijah.«

Kaj pa otroci, ki cepiv niso prejeli in imajo kljub temu vročinske krče? Karin Rižner: »Teh otrok je zelo malo. To so občutljivi otroci, pogosto imajo občutljivo živčevje, lahko so nagnjeni k nevrološkim posledicam po medicinskih posegih … pri njih se pojavljajo zapleti po anestezijah, nekateri imajo vedenjske težave, razvojne motnje. Iz tega lahko sklepamo, da se jim živčni sistem počasneje razvija. V svoji praksi srečam enega otroka z vročinskimi krči na leto. Večinoma starše zastrašujejo, saj vročinski krči niso tako nevarni, kot se jih predstavlja, in tudi posledic ne puščajo. Otroci jih prerastejo. Starše opozorim, da morajo biti pozorni, čeprav tu gre za minutke in krča največkrat ne ujamejo. Napad je videti zelo dramatično, pomembno pa je pravilno ravnanje, položaj jezika, da se otrok ne bi zadušil. Fizikalne metode so pogosto pomembnejše od kemičnih. Otroka morajo starši fizikalno shladiti v kopeli, ki je enake temperature kot otrok, nato pa postopoma dolivati hladnejšo vodo, da se temperatura počasi znižuje. Največja napaka je otroka položiti v mrzlo vodo. Večino teh staršev zdravniki opremijo z zdravili za prekinjanje krča.«

Slovenski nevrolog, prof. dr. David Neubauer, dr. med., v članku Vročina, vročinski krči in bakterijemija, objavljenem v znanstveni reviji JAMA (2002; 10(5):295-6) opozarja pred »fobijo« glede vročine in navaja, da starši ob nezadostnih pojasnilih zdravstvenega osebja pogosto oblikujejo napačno prepričanje, da je vročina bolezen, ki jo je treba preprečevati, ter da je lahko nevarna ali celo smrtno nevarna. Izpostavljamo dele članka.

Zaskrbljujoče je, meni dr. Neubauer, da več staršev kot pred dvajsetimi leti (sodeč po izsledkih študij) »zdravi« vročino s sredstvi proti telesni temperaturi (predvsem z acetaminofenom in ibuprofenom), ker se bojijo vročinskih krčev. Ta zdravila uporabljajo pri otrocih že pri normalnih oz. nizkih telesnih temperaturahin jih dajejo v prepogostih časovnih presledkih (vsake tri ure ali celo pogosteje). Več kot polovica staršev je, kot kaže ena od študij, otroku merila temperaturo vsako uro in jih vsako uro ponoči tudi zbujala,10 odstotkov staršev pa je navedlo merjenje temperature celo na vsakih 15 minut ali še pogosteje. »Zanimivo bi bilo s podobno anketo zvedeti, kakšne so navade slovenskih staršev, vendar podatki, ki jih dobimo od staršev otrok z vročino, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi vročinskih krčev, kažejo da navade slovenskih staršev niso občutno drugačne,« pravi dr. Neubauer.

In nadaljuje: »O tem, da lahko vročina zavre rast in razmnoževanje virusov in bakterij, pospeši nastajanje nevtrofilcev in razrast celic T in s tem pomaga telesu v akutni fazi odgovora, razpravljamo samo na kongresih, starši tega ne vedo. Tega, da je poleg pozitivnega učinka na imunski sistem, odziv z vročino dejansko homeostatski proces, pa se ne zavedajo niti nekateri zdravniki in zdravnice. Staršem bi zato morali znati dopovedati, da njihov strah pred nenehnim naraščanjem otrokove telesne temperature do mej življenjske ogroženosti (če je ne bodo zmanjšali z zdravili), ni upravičen, predvsem zaradi obstoja tega homeostatskega mehanizma, ki preprečuje tako linearno naraščanje telesne temperature in telo poskrbi, da se le-ta pri nevrološko normalnih otrocih brez znakov izsušitve in v okoljih, kjer ni pretiranih zunanjih temperatur, ne bo izmuznila iz okvirov nadzora in ne bo dosegla možnih smrtno visokih vrednosti. Zato telesna temperatura pri otrocih redko naraste preko 41,5 stopinj Celzija.«

Seveda lahko povečana telesna temperatura pri določenem odstotku otrok med šestim mesecem in šestim letom starosti (ocene so, da gre za 2–15 odstotkov otrok) sproži vročinske krče, zlasti pri otrocih z družinsko obremenjenostjoali nagnjenostjo k vročinskim krčem, piše dr. Neubauer. »Vendar pa so tudi vročinski krči v večini primerov razmeroma benigno stanje (z izjemo napada samega, ki je zelo podoben božjastnemu napadu in pri starših ali drugih očividcih vzbudi bojazen, da ima otrok življenje ogrožajoče stanje in da bo vsak hip umrl) in ne povzročajo hujših posledic.

»Dr. J. Frelih je v svoji magistrski nalogi z naslovom Ovrednotenje različnih načinov preventivnega zdravljenja vročinskih krčev (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 1996) dokazala, da vsakodnevno dajanje zdravil proti krčem (npr.fenobarbitona) ne prepreči ponovitve vročinskih krčev, niti preprostih niti zapletenih. Zato od leta 1996 ob ponovitvi vročinskih krčev priporočamo zgolj uporabo rektalne raztopine diazepama … V zadnjem času za starejše otroke v izogib rektalnemu dajanju svetujemo tudi raztopino flormidala, ki jo starši otroku vbrizgajo v usta oziroma pod jezik. Takšne smernice preprečevanja vročinskih krčev se uporabljajo v vsej državi, kar je edinstveno v evropskem prostoru, ker se mnenja o tem, ali je potrebno vročinske krče zdraviti s protiepileptičnimi zdravili ali ne, še vedno razhajajo. Zanimivi bodo tudi klinični rezultati te študije po preteku obdobja desetih let, ko bo tudi znano, ali je pogostnost oziroma razširjenost epilepsije pri otrocih, ki so dobivali diazepam rektalno zgolj po potrebi, kaj večja od pogostnosti pri otrocih, ki so redno prejemali protiepileptična zdravila. Ob odpustu otroka, ki je imel vročinske krče, dobijo starši natančna ustna in pisna navodila, kako naj ravnajo ob morebitni ponovitvi vročinskih krčev, in recept za omenjene rektiolediazepama. Ob tem dobijo tudi nekaj preprostih navodil, kako naj ukrepajo zgolj ob pojavu vročine. Vsekakor pa premalo poudarimo pozitivne homeostatske in imunsko-pospeševalne vplive, ki jih ima vročina na otrokovo telo. Staršem sicer priporočamo ukrepe za zmanjšanje vročine šele pri telesnih temperaturah, ki porastejo nad 38,5 stopinj C. Najprej priporočamo hlajenje golega telesa s fizikalnimi ukrepi (mlačne kopeli, prhanje z mlačno vodo, mlačni ovitki telesa), šele nato uporabo sredstev proti vročini (predvsem paracetamol ali druge nesalicilatne antipiretike) v obliki svečk ali sirupa.«

Dr. Neubauer poudarja, da »t.i. fobija pred vročino ni prisotna zgolj pri starših in otrokovih skrbnikih, ampak je pogosta tudi med zdravniki in zdravnicami in negovalnim osebjem. Zato bomo morali tudi pri nas z izobraževalnimi pristopi pregnati črne misli in strahove ob slehernem pojavu vročine pri otrocih. Kajti le s pomočjo stalnega učenja in strokovnega sledenja vseh novosti v zvezi s pozitivnimi učinki zvečane telesne temperature in preprečevanjem napačnih načinov njenega »zdravljenja«, se bomo lahko uspešno postavili po robu napačnim konceptom o vročini pri otrocih, ki dandanes vladajo še v marsikateri sredini.«