Sodobna družba na splošno meni, da so cepiva izkoreninila smrtno nevarne otroške bolezni. Ko te trditve pogledamo podrobneje, zgodovinske statistike razkrivajo resne dvome in sprožajo nasprotovanja. Pediater Robert Mendelsohn trdi, da ne obstaja prepričljiv znanstveni dokaz, da bi zasluge za izkoreninjenje katerekoli otroške bolezni lahko pripisali množičnemu cepljenju. Nalezljive bolezni so bile v zatonu že več kot stoletje prej, cepljenje je bilo pri tem brez koristi, pravi zdravnik prof. dr. Keith Scott-Mumby. “Do 90 odstotkov celotnega upada smrtnosti otrok med letoma 1860-1965 zaradi oslovskega kašlja, škrlatinke, davice in ošpic se je zgodilo pred uvedbo cepljenja in antibiotikov,” navaja zdravnik Archie Kalokerinos.

Sodobna medicinska oblast pritiska na ljudi, predvsem na starše majhnih otrok, da je edino popolnoma precepljena populacija zagotovilo, da se neka bolezen v okolju ne bo širila. Pri tem se sklicuje na koncept čredne oz. kolektivne imunosti. Dovoljene so redke izjeme. Te ljudi naj bi varovalo dejstvo, da so cepljeni vsi drugi. Teorija je spodbudna, a je le teorija. Težava je dvojna. Čredna imunost deluje v praksi le v pogojih naravnega prebolevanja bolezni in izvorno pomeni nekaj povsem drugega, kot nam medicinska oblast dopoveduje zdaj. Druga težava je, da čredne imunosti praksa v pogojih množičnega cepljenja ni potrdila.

Zdravniki večinoma ponavljajo, da je cepljenje “varno in učinkovito”, a varno z vidika posameznika ne pomeni nujno isto kot varno z vidika medicinske oblasti. Medicinska definicija varnosti je namreč odraz prepričanja, da so kumulativne prednosti cepljenja za celotno populacijo, ne glede na škodljive vplive cepiva na posameznika, večje, kot če cepljenja ne bi izvajali. Zdravnik prof. dr. Keith Scott-Mumby poudarja, da cepiv ne bi smeli obravnavati na splošno kot varna, razen če definicijo varnega “poljubno raztegnemo, da bo zajela tudi smrti, številna obolenja in hude poškodbe možganov”.

Cepiva si večina ljudi predstavlja kot tekočino, v kateri plavajo mikroorganizmi, bakterije ali virusi oz. njihovi deli, ki niso sposobni sprožiti bolezni. Redki vedo, da lahko neželene vplive na imunski sistem, tudi resne bolezni in življenjsko ogrožajoče reakcije, sprožijo druge, manj znane snovi v cepivih, oz. kombinacije teh snovi. Nekatere od njih kot poslovna skrivnost niso razkrite. Poleg mikroorganizmov ali njihovih delov, povezanih z boleznijo, ki naj bi jo cepivo preprečilo, vsebujejo cepiva medije za gojenje, konzervanse in stabilizatorje in pomožna sredstva oz. adjuvanse.

Dr. Paul Offit, avtor cepiva proti rotavirusu, zatrjuje, da je v medicinski znanstveni bazi Pub Med prek dvajset tisoč študij, ki ne najdejo povezave med cepljenjem in hudimi stranskimi učinki. Dr. Larry Palevsky, newyorški pediater, je dobršen del svoje kariere cepil otroke in danes javno prizna, da se je motil. Kot pravi, morda res obstaja dvajset tisoč študij, ki govorijo, da so cepiva varna in učinkovita, vendar je med njimi težko najti verodostojne. Pred branjem študij se je treba vprašati, opozarja, kdo je finančno podprl njihov nastanek, kako so zastavljene, kakšne so kontrolne skupine, kako so dokazovali varnost cepiva.

Vrh medicinskih oblasti nas prepričuje, da so cepiva varna, ob tem pa ponavlja, da nikakor ne povzročajo avtizma. Pa je znanost res na strani cepilne politike? Čedalje več znanstvenih študij namreč kaže drugače. Je britanski zdravnik dr. Andrew Wakefield res prevarant, ker je opozoril, da so nekateri otroci po cepivu OMR (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam) hudo zboleli in nazadovali v avtizem? Lahko zaupamo uradnim razlagam, da je ravnal goljufivo? V odmevnem predavanju »Avtizem in cepiva: Dilema, ki ne bo izginila« (s slovenskimi podnapisi; vklopite jih s klikom na gumb »cc« desno spodaj) podrobneje razgrinja dileme, ki mednarodno javnost vznemirjajo že več kot desetletje, vse od objave njegovega kontroverznega članka v znanstveni reviji Lancet leta 1998. Opisuje zakulisne oblastne igre, spregovori o žvižgačih in razlogih, zaradi katerih so ga morali utišati. Kdor želi razumeti, mora slišati obe plati.