Prehranska imunologija je osredotočena na raziskovanje mehanizmov, ki delujejo kot modulatorji imunskega odziva prek prehranskih snovi, ki se pojavljajo v naravi in so aktivne ob zaužitju. V svetu delujejo inštituti in laboratoriji (npr. Raziskovalni center na Tufts University v bližini Bostona in Laboratorij molekularne medicine na inštitutu/univerzi Virginia Tech v ZDA). Tam se oblikujejo vodilne skupine strokovnjakov s tega področja, ki so odkrile številne nove mehanizme, prek katerih snovi, ki se pojavljajo v naravi, uravnavajo delovanje imunskega sistema. Take pomembne snovi, ki jim posvečajo veliko znanstvene pozornosti, so npr. konjugirana linolenska kislina, abscisna kislina, n-3 polinenasičena maščobna kislina, resveratrol, kurkuma, limonin, vitamin E, vitamin A, vitamin D in drugi. Napredek na tem področju pripomore pri razvoju sodobnih terapevtskih metod kot preventive v okviru t. i. personalizirane medicine. Raziskovalno in klinično delo teh strokovnjakov posebej izpostavlja vpliv naravne prehrane na naravno delovanje imunskega sistema in varno zdravljenje prek zaužitja hranilnih snovi.

Sveža naravna neonesnažena hrana, ki jo otrok zaužije v ustreznih razmerjih živil, ne daje le hranilnih snovi za rast in razvoj, pač pa pomembno uravnava delovanje otrokovega imunskega sistema.

Prehranska imunologija je razvijajoča se disciplina, ki je vzniknila hkrati s spoznanji o uničujočih učinkih pomanjkanja hrane oz. nezadostnega vnosa ključnih hranilnih snovi na imunski sistem. Človek, ki mu primanjkuje ključnih hranilnih snovi (ne glede na to, ali je njegov energetski vnos zadovoljiv ali ne), hitreje kopiči toksične snovi in izgublja sposobnost ustreznega imunskega odziva, kadar zboli. Lakota v tretjem svetu, pomanjkanje hranilnih snovi v določenih starostnih skupinah (npr. pri novorojenčkih in starostnikih) in stresi v okolju so vzrok za prizadetost imunskega sistema in spremenjen imunski odziv, ki vodi v večjo izpostavljenost okužbam, avtoimunska in rakava obolenja.

Prehrana aktivno vpliva na imunski sistem, saj je več kot dve tretjini imunskih celic v telesu lociranih v črevesju, kar tehnično pomeni, da je črevesje »največji imunski organ«. Hrana stopa v interakcijo z imunskim sistemom prek več ravni, na začetku prek zagotavljanja osnovnih hranil, nato na drugi ravni kot vir, iz katerega se tvorijo in vsrkavajo ključne hranilne snovi (beljakovine, vitamini, minerali), kar na tretji ravni vodi v še kompleksnejše mehanizme modulacije imunskega sistema.

Neposredni, kritični in ključni vpliv prehrane na zdravje človeka strokovnjaki raziskujejo najmanj stoletje. Nekatera klasična dela s preloma 19. in začetka 20. stoletja, ki jih hrani avstralska spletna knjižnica Soil and Health Library, so dobro poznala naravne zakonitosti vpliva prehrane na človeka, na določenih področjih celo bolje od sodobne prehranske in medicinske znanosti, ki se danes od klasičnih avtorjev tudi uči, seveda pa ima pred njimi tudi veliko prednost, da lahko te mehanizme delovanja zaradi tehnološkega napredka raziskuje bistveno hitreje in podrobneje.

Nekaj povezav za raziskovanje