Dojenčki z nenormalno črevesno floro so imunsko kompromitirani, pozdravi jih lahko le hrana

Intervju: dr. Natasha Campbell-McBride, nevrologinja

Dobrodošli. Sem dr. Mercola in danes se pogovarjam z dr. Natasho-Campbell McBride, ki nam bo razložila zanimivo temo, sindrom obolelega črevesja in psihe (gut and psychology syndrome). Gre pravzaprav za metodo naravnega zdravljenja avtizma, motenj pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), disleksije, dispraksije (motenj govora), depresije in shizofrenije. Dobrodošli, dr. Campbellova.

Hvala. Počaščena sem, da sem z vami.

Tudi mi smo počaščeni, da se lahko pogovarjamo z vami. Bi mi lahko na kratko opisali, kakšne so vaše akademske in klinične izkušnje in kako ste pridobili ekspertno znanje na tem področju?

Sem zdravnica, doktorica medicine. Ko sem bila še mlada zdravnica, sem opravila svoj prvi podiplomski študij iz nevrologije. Več let sem delala kot nevrologinja in nevrokirurginja, nato sem si ustvarila družino. Moj prvorojeni sin je dobil pri treh letih diagnozo avtizem, kar me je potisnilo v vrtinec učenja, saj sem morala zanj najti rešitev. Moja profesija mi pri tem ni imela ponuditi ničesar, kar me je nekoliko šokiralo. Ko sem našla vse te rešitve, sem se vrnila na univerzo. Končala sem drugi podiplomski študij iz prehrane človeka in se naučila še mnogo reči. Zaradi tega znanja se je moj sin popolnoma pozdravil. Ni več avtist. Živi normalno življenje. V Cambridgeu v Angliji imam kliniko, ki veliko dela z otroci in odraslimi z učinimi težavami, nevrološkimi motnjami in prebavnimi obolenji. Moja profesija mi pri tem ni imela ponuditi ničesar, kar me je nekoliko šokiralo. Ko sem našla vse te rešitve, sem se vrnila na univerzo. Končala sem drugi podiplomski študij iz prehrane človeka in se naučila še mnogo reči. Zaradi tega znanja se je moj sin popolnoma pozdravil. Ni več avtist. Živi normalno življenje. V Cambridgeu v Angliji imam kliniko, ki veliko dela z otroci in odraslimi z učinimi težavami, nevrološkimi motnjami in prebavnimi obolenji.

Nevrologinja in prehranska strokovnjakinja dr. Natasha Campbell-McBride je pridobila znanje, s katerim je svojega sina popolnoma ozdravila avtizma. Kot pravi, danes ni več avtist in živi normalno življenje.

V kateri državi ste opravili šolanje za zdravnico?

Sem Rusinja. Doktorica medicine sem postala v Rusiji in tudi kot nevrologinja sem delala v Rusiji. Ko sem si ustvarila družino, sem se preselila v Veliko Britanijo. Vsa ta katastrofa z mojim prvim otrokom se je zgodila v Veliki Britaniji.

Se je vaš otrok rodil v Veliki Britaniji?

Da. Tu živimo dvajset let in tu imam svojo prakso.

Kako dolgo ste potrebovali, da ste pridobili ekspertno znanje in razumevanje, s katerim ste zmogli pozdraviti svojega otroka oz. ga peljati skozi izzive avtizma, da je spet postal normalno delujoč otrok?

Veste, mnogo staršev razume in tudi sama sem razumela enako, otroci so nam poslani z namenom, da nas naučijo življenjskih lekcij. Učna krivulja je običajno, posebej če imaš avtističnega otroka, zelo hitra in strma, in mlajši je otrok, ko začnete zdravljenje, bolj obetavni so rezultati. Dlje kot dopustite, da otrok tiči v avtizmu, teže ga je potegniti iz tega in manj impresivni so rezultati. Ko začnemo z zdravljenjem – zdaj govorim o protokolu GAPS – v starosti dve, tri, štiri leta in nekje do petih let, ponudimo otroku resnično priložnost, da se povsem ozdravi avtizma, bodisi da se to kaže kot motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), morda samo motnja pozornosti, disleksija, govorne težave ali kot skupina motenj, ki ne sodijo v noben diagnostični predal. Morda ima otrok malce avtističnih znakov, malce motenj pozornosti in hiperaktivnosti, malce disleksije, malce govornih težav in malce še česa, nič od tega pa ni dovolj izrazito, da bi postavili določeno diagnozo. Prav pri teh otrocih zdravniki pogosto odlašajo. Staršem naročijo, naj jih pripeljejo čez pol leta in še enkrat čez pol leta, da bi otroke opazovali, kar naj bi služilo zgolj postavljanju diagnoze. Med tem se izgublja dragoceni čas, ko bi otroku že lahko pomagali.

Na svoji britanski kliniki samo s hrano uspešno zdravi otroke z raznimi vrstami možganskih obolenj.

Kdaj ste diplomirali na medicinski fakulteti?

Diplomirala sem leta 1984.

Približno v istem času kot jaz. Se spomnite, kakšna je bila tedaj pojavnost avtizma? Približno en primer na sto tisoč ali nekaj takega? Koliko ocenjujete, da je danes avtizma v Veliki Britaniji? (intervju je potekal leta 2011; op. prev.)

Ko sem diplomirala, je bil en primer na deset tisoč. Šlo je za zelo redko motnjo. Čeprav sem bila diplomantka medicine, osebno dotlej nisem nikoli videla avtističnega pacienta. Pri predmetih s področja psihiatrije sem videla druga psihiatrična stanja, toda nobenega avtističnega otroka. Naj bom odkrita, prvi avtistični otrok, s katerim sem se srečala, je bil moj otrok. Pred dvajsetimi leti samo imeli torej na Zahodu in v angleško govorečem svetu avtizem pri otrocih diagnosticiran le v enem primeru od deset tisoč. Pred petimi leti smo diagnosticirali enega na 150 otrok s to motnjo, kar je skoraj 40-kratno povečanje pojavnosti. Danes je v Britaniji in nekaterih drugih državah s to diagnozo en otrok na vsakih 66. Kot razumem, so številke podobne v nekaterih zveznih državah ZDA oz. na nekaterih območjih nekaterih držav ZDA; enako je v Avstraliji, enako je na Novi Zelandiji. Pravkar sem se vrnila z Madžarske. Tam pojavnost ni tako visoka, a bliža se enemu avtističnemu otroku na vsakih 150.

Dr. Natasha Campbell-Mcbride o otrocih z nevrološkimi motnjami: »Niti najmanj ne dvomim, da so se ti otroci rodili s povsem normalnimi možgani, s povsem normalnimi čutilnimi organi in bi morali funkcionirati normalno.«

(Foto: Shutterstock)

To je dramatično povečanje. Pravzaprav 50-kratno povečanje od časov, ko sva začela s svojo medicinsko prakso. Ste v tem času prišli do kakšnih zaključkov, razumevanja, prepričanja, kaj bi lahko bili glavni dejavniki, ki povzročajo tako dramatično povečanje?

Absolutno, niti najmanj ne dvomim, da so se ti otroci rodili s popolnoma normalnimi možgani, s popolnoma normalnimi čutilnimi organi in bi morali funkcionirati normalno. Kaj se je zgodilo s temi otroci, in v to sem popolnoma prepričana, opisuje črevesni in psihološki sindrom GAPS (Gut and Psychology Syndrome). Že ime kaže na povezavo med delovanjem prebavnega sistema in možganov. Ti otroci že od rojstva, od začetka svojega življenja ne razvijejo normalne črevesne flore. Črevesna flora je izjemno pomemben del človekove fiziologije. Nedavne raziskave v Skandinaviji so pokazale, da je 90 odstotkov vseh celic in vsega genetskega materiala v človeškem telesu dejansko naša črevesna flora. Mi smo le lupina. Mi smo le deset odstotkov. Mi smo življenjsko okolje za to množico mikrobov v nas samih. S tem, ko jo ignoriramo, si povzročamo škodo. Kaj se zgodi pri teh otrocih? Od začetkov svojega življenja razvijejo nenormalno črevesno floro. Posledica je, da njihova prebavni sistem, ki bi moral biti vir hane, postane hud vir toksičnosti. Patogeni mikrobi v prebavnem traktu poškodujejo celovitost črevesnih sten. Zato razne vrste toksinov in mikrobov preplavijo krvni obtok otroka in preidejo tudi v njegove možgane. To se običajno zgodi v drugem letu otrokovega življenja, če je bil otrok dojen, kajti dojenje zagotavlja zaščito proti nenormalni črevesni flori. Pri nedojenih otrocih vidim, da se simptomi avtizma razvijejo že v prvem letu. Dojenje je ključna zaščita.

Ti otroci se rodijo z normalnimi možgani, normalnimi očmi, normalnimi ušesi, normalno občutljivostjo na dotike in normalnimi okušalnimi brbončicami. Vsa ta čutila so nam dana, da zbiramo informacije iz okolja. Poglejte dojenčke, kako opazujejo vse okoli sebe. Poslušajo zvoke. Prijemajo vse in vse nosijo v usta. Vse okušajo. Kaj počnejo? Zbirajo informacije iz okolja, ki jih njihova čutila sporočajo v možgane, možgani pa jih nato predelajo. Ko možgani informacije predelujejo, se otrok uči. To je mama in to je oče. To je igrača. S to igračo se igram tako. Z njo ne počnem nič drugega. Ne uničim jo. Ne vržem jo. Ne postavim jo v vrsto. To je žlica. Z njo jem. Ti ljudje okoli mene, z njimi komuniciram na ta način. Kaj se zgodi pri GAPS otrocih? Ker iz njihovega črevesja v možgane teče reka toksinov, so možgani zamašeni s strupi in ne morejo predelovati čutnih informacij. Čutne informacije se spremenijo v neko zmes, v možganski hrup in iz hrupa se otrok ne more učiti. Iz tega ne more dešifrirati nič uporabnega. Zato se ti otroci ne naučijo, kako komunicirati. Ne naučijo se, kako razumeti jezik, kako z jezikom upravljati, kako razviti naravna instinktivna vedenja in vedenja, ki omogočajo normalno funkcioniranje. Pri majhnem otroku je drugo leto življenja ključno pri dozorevanju možganov. Tedaj se razvijejo komunikacijske veščine, instinktivno vedenje, veščine igre, sposobnosti reševanja problemov. Če so otrokovi možgani zamašeni zaradi toksičnosti, otrok zamudi okno priložnosti za učenje in začne razvijati avtizem, ta pa je odvisen od mešanice strupov, od tega, kako resna je situacija, in od tega, kako zelo nenormalna je otrokova črevesna flora. To stanje se lahko manifestira kot skupek simptomov, ki ustreza diagnostičnemu okviru avtizma, ali kot skupek simptomov, ki ustreza okviru motenj pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ali motenj pozornosti brez hiperaktivnosti, ali kot disleksija, ali kot dispraksija, ali kot obsesivno-kompulzivne motnje, ali še kaj. Ugotavljam, da ima večina teh otrok, skoraj 80 odstotkov, mešanico simptomov, ki jih ni mogoče zlahka postaviti v noben diagnostični okvir. Ti otroci zamudijo zelo pomembna zgodnja leta, ko bi jim lahko pomagali.

Zanimiva opažanja. Prepričan sem, da so odlično izhodišče za terapevtsko ukrepanje. Poraja pa se mi osrednje vprašanje, ki me še vedno nekoliko bega. Je res črevesna flora tista, ki proces sproži? Zagotovo mora obstajati nekaj, kar je povzročilo preobrat v minulih 30 letih, razen če je spontano prišlo do te spremembe flore. Nekaj povzroča, da različni organizmi prispevajo k tej patologiji. Kako vi to ocenjujete, kaj so spremenljivke in dejavniki sprememb, ki potiskajo paciente v smeri sindroma GAPS?

To je zelo dobro vprašanje. Epidemija avtizma in motenj pozornosti in hiperaktivnosti, disleksija in dispraksija, shizofrenija – izraz epidemija tukaj lahko uporabljamo, čeprav se klasično uporablja pri nalezljivih boleznih. Zdaj ga uporabljamo za epidemijo avtizma, ker dejansko tudi imamo epidemijo. Epidemija, ki povzroča vsa ta stanja in tudi druge epidemije, je epidemija nenormalne črevesne flore. Razložila bom, kako se zgodi. Kolikor znanost pozna razvoj v maternici, je otrok v devetih mesecih gestacije sterilen. Otrokovo črevo je sterilno. Kdaj otrok pridobi svojo črevesno floro? V času poroda, ko potuje skozi materin porodni kanal. Tisto, kar živi v materinem porodnem kanalu, v njeni vagini, postane otrokova črevesna flora. In kaj živi v materini vagini? Gre za bogato naseljeno območje ženskega telesa. Vaginalna flora prihaja iz črevesja. Če ima mati nenormalno črevesno floro, je ta nenormalna tudi v njenem porodnem kanalu. Očetje tu niso izvzeti, tudi očetje imajo črevesno floro, ki naseljuje območje njihovih dimelj, dimeljsko floro pa redno delijo z materjo. Preden se s starši v svoji kliniki pogovarjam o otroku, vedno zberem zdravstveno zgodovino matere, očeta in po možnosti otrokovih starših staršev. Ugotavljam naraščajočo in poglabljajočo se epidemijo nenormalnosti črevesne flore, kar se je začelo po II. svetovni vojni, ko so bili odkriti antibiotiki.

Vsaka terapija z antibiotiki širokega spektra uniči dobrodejne vrste mikrobov v črevesju, kar patogenim organizmom omogoči nenadzorovan razrast. V normalnem zdravem črevesnem sistemu z normalno zdravo črevesno floro prevladujejo koristne vrste mikrobov, imenujemo jih probiotiki. So probiotične bakterije, probiotični virusi in probiotične glive, koristni paraziti, celo koristne praživali. Antibiotiki širokega spektra izbrišejo koristne bakterije. Poleg koristnih mikrobov so znanstveniki v zdravem črevesju našli na tisoče različnih vrst patogenih mikrobov, ki povzročajo bolezni; bakterij, virusov, gliv in drugih mikrobov. Toda dokler dobri prevladujejo v črevesju, nadzorujejo patogene in jim ne dovolijo, da bi povzročali kakršnekoli težave. Vzdržujejo jih v majhnih količinah in ne dopustijo, da bi se razrasli. Vsaka serija antibiotikov izbriše koristne bakterije, to pa je okno prložnosti za patogene, nekontrolirano razrast in zasedbo novih črevesnih niš. Koristna flora se obnovi, toda različne vrste organizmov potrebujejo od dveh tednov do dveh mesecev, da si opomorejo, kar omogoči razrast patogenov.

V družinah avtističnih otrok opažam, da ima sto odstotkov mater nenormalno črevesno floro in z njo povezane zdravstvene težave. Ko pogledam razmere pri starih materah po materini strani, ugotovim, da imajo tudi te nenormalno črevesno floro, čeprav v precej blažji obliki. V teh družinah vidim, da je imela stara mati nenormalno črevesno floro zaradi nekajkratnega jemanja antibiotikov, čeprav v blagi obliki, nato je to rahlo nenormalno črevesno floro prenesla na svojo hči pri porodu. Ženske, ki imajo otroke danes, so se rojevale v 50., 60. in 70. letih in nekatere so še mlajše – to je čas, ko je dojenje postalo nemoderno. To je čas, ko so na trg prišle nadomestne mlečne formule in ko so ženskam govorili, da ni več moderno dojiti, da tega ni treba početi. Danes vemo bolje. Vemo, da dojeni otroci razvijejo popolnoma drugačno črevesno floro od dojenčkov, hranjenih po steklenički. Otroci mater, ki smo jih omenili, razvijejo nenormalno črevesno floro, zaradi česar so kasneje nagnjeni k alergijam, ekcemom in motnjam učenja ter številnim drugim zdravstvenim težavam. Zato danes mnogo žensk poskuša dojiti.

Ugotovila sem, da matere avtističnih otrok, rojene v času pojava prvih mlečnih formul, niso bile dojene. Dobile so nenormalno črevesno floro svojih mater, mlečne formule nenormalnosti poglobijo, nato v otroštvu pogosto jemljejo še antibiotike. V začetku, predvsem v 50. in 60. letih, so se antibiotiki predpisovali tako rekoč za vsako kašljanje in kihanje. S tem so res močno pretiravali. Z vsakim jemanjem se nenormalnosti črevesne flore še poslabšajo. Nato so tem dekletom pri 15 ali 16 letih začeli predpisovati kontracepcijske tabletke, ki imajo uničujoč učinek na črevesno floro. Ženske jih danes jemljejo kar nekaj let, preden so si pripravljene ustvariti družino.

Dodajte k temu še hitro prehrano in vse procesirane ogljkove hidrate, ki jih dane uživajo ljudje. Ta vrsta hrane hrani skoraj izključno le patogene mikrobe.

Ti moderni dejavniki so v naši družbi ustvarili množico mladih deklet, ki imajo resno nenormalno stanje črevesne flore, ko so pripavljene na prvega otroka. Nenormalno floro prenesejo na svoje otroke. Dojenčki torej dobijo nenormalno floro že v začetku, a dokler so dojeni, prejemajo zaščito, kajti vse kar plava v materini krvi, plava tudi v njenem mleku. Ženske imajo v krvi imunske dejavnike, ki so jih razvile kot varovalni odgovor na lastno črevesno floro. Ti imunski dejavniki so tudi v njihovem mleku. Ko je otrok dojen, prejema nekaj zaščite, četudi je prejel materino nenormalno floro. Takoj ko se dojenje preneha, se začita ustavi. To je čas, ko nenormalnosti flore resnično cvetijo in otrok začne polzeti v avtizem, motnje pozornosti in hiperaktivnosti ali druge učne motnje in fizične težave, npr. diabetes tipa 1, celiakcijo ali kakšno drugo avtoimunsko bolezen, pa tudi druge fizične težave, kot so astma, ekcemi in podobno. Tu je izvor epidemije. Bojim se, da se vsi ti dejavniki, ki povzročajo nenormalno črevesno floro, še krepijo. Nove generacije mladih žensk bodo imele še hujše stanje črevesne flore, ko bodo imele svoje otroke, delež otrok, ki bodo razvili sindrom GAPS, pa bo v populaciji naraščal. Oblasti bi morale to razumeti in se pripraviti.

Osupljivo. Razmišljam o uvedbi visoko-fruktoznega kroznega sirupa sredi 70. let s strani japonskih znanstvenikov, ki je prehanski industriji omogočil cenejše izdelovanje fruktoze. Ta poceni sladkor ni naredil nič dobrega za črevesno floro in najbrž prispeva k poslabšanju.

Vsekakor.

»Hrana, s katero polnite svojo prebavno cev, ima neposreden učinek na vaše zdravje. Hrana je najpomembnejš način zdravljenja!« je prepričana nevrologinja Campbell-McBridova.

(Foto: Shutterstock)

Razmišljam tudi, da je veliko raziskovalcev epidemije avtizma, ki je seveda kontroverzno področje, očitno odkrilo povezavo med uporabo cepiv in naraščanjem te epidemije. Sprašujem se, kako lahko ti dve dilemi povežemo.

Dojenčki se ne rodijo zgolj s sterilnim črevesjem, pač pa tudi z nezrelim imunskim sistemom. Otroci pridejo na ta svet kot vesoljci. Njihov imunski sistem potrebuje učenje. Vzpostavljanje normalne črevesne flore igra v približno prvih dvajsetih dnevih življenja ključno vlogo pri dozorevanju dojenčkovega imunskega sistema. Dojenčki, ki razvijejo nenormalno črevesni floro, ostanejo imunsko kompromitirani. Cepiva so bila sprva razvita za otroke s popolnoma zdravim imunskim sistemom. Otroci s sindromom GAPS niso sposobni za cepljenje po standardnem cepilnem protokolu. V knjigi Gut and Psychology Syndrome sem napisala poglavje, v katerem oblastem predlagam, kaj naj bi storili s strategijami cepljenja, saj standardni protokol tem otrokom povzroča škodo. Zdravstveno niso v stanju biti cepljeni na tak način.

Čeprav delež otrok s sindromom GAPS v populaciji raste, ni še nihče izračunal, koliko otrok se danes rodi s tem sindromom. Zelo rada bi videla, da bi nekdo izvedel to študijo in dejansko ugotovil, koliko je teh otrok in kakšen delež populacije predstavljajo. Delež bo rasel še in še.

Težava je tudi, da so cepiva komercialni izdelki in da jih je čedalje več, ker so visoko dobičnonosna za farmacevtsko industrijo, za vlade na Zahodu in za tiste, ki cepiva administrirajo, torej tudi za zdravstveno industrijo. Cepljenje je postalo dobičkonosna industrija. Opažam, da vsako leto uvajajo nova cepiva in otroci, ki so pred desetimi leti do petega leta starosti prejeli 14 do 15 cepiv, danes v tem času prejmejo 20 do 22 cepiv. Le kje se bo to nehalo?

Razumeti moramo tudi, da farmacevtska industrija ne more patentirati naravnih virusov, naravnih bakterij ali katerega koli mikroba, ki ga je ustvarila narava. Preden jih lahko patentirajo, jih morajo gensko spremeniti. Cepiva torej vsebujejo gensko spremenjene viruse, gensko spremenjene mirkobe. Še vedno nimamo dovolj podatkov, da bi vedeli, kaj natanko s tem povzročijo človeškemu telesu in kaj točno ti geni povzročijo črevesni flori teh otrok. V svoji kliniki videvam veliko otrok, ki so poškodovani s cepivi. Ni treba, da gre za cepivo OMR (ošpice, mumps, rdečke). Nekateri otroci so poškodovani s cepivi iz družine DTP (davica, oslovski kašelj, tetanus in druge komponente). Nekateri otroci so poškodovani s prvimi cepivi, ki jih dobijo takoj, ko se rodijo. V nekdanjem »Vzhodnem bloku« še vedno cepijo proti tuberkulozi. Nato so še nekatera druga cepiva, kot je cepivo proti noricam, po katerih sem videla poškodovane otroke. Vse je odvisno od tega, kako slab je imunski sistem otroka. Ti otroci so imunokopromitirani že zato, ker so prejeli nenormalno črevesno floro. Vsaka serija antibiotikov jo še dodatno poškoduje. Vsak antibiotik ima neposreden škodljiv učinek na imunski sistem, ker povzroča poškodbe različnih delov imunskih celic, različnih delov imunskega sistema. Gre za dilemo zadnje slamice, ki zlomi kamelji hrbet. Če je otrok že prej dovolj poškodovan, so cepiva tista zadnja slamica. Če pri določenem otroku cepivo ni zadnja slamica, pa ga bo potisnilo bliže točki zloma. Otrok torej ne bo nujno takoj poškodovan s cepivom in ne bo nujno razvil avtizma takoj po cepljenju, bo pa morda leto kasneje razvil diabetes tipa ena. Kdo je poklican, da odloča, da ni povezave med cepivi in temi obolenji?

Hvala za to vašo razlago. Odpira premislek, ki ga nisem poznal, torej da dejansko obstaja podskupina normalne populacije, izpostavljena resnim tveganjem poškodb po cepljenju in ki jo je mogoče identificirati po stanju črevesne flore. Ali obstaja preprost test, s katerim bi ugotovili, kdo sodi v to skupino, in ga izvzeli z urnika cepljenja?

Seveda obstaja. V knjigi to opisujem. Na prvo mesto bi morali postaviti neinvazivne ukrepe. Prvič, morali bi zbrati zdravstveno zgodovino staršev. Vedeti moramo, ali imajo starši normalno črevesno floro in kaj bodo prenesli na otroka. Nato bi bilo za ugotavljanje črevesne flore treba analizirati otrokovo blato v prvih dneh življenja. Nato je mogoče analizirati imunski sistem, urin otroka, tudi to je neinvazivno testiranje, s čimer iščemo presnovne produkte črevesne flore. Imamo odlične teste, ki odkrivajo kemikalije, stranske produkte različnih vrst mikrobov v črevesju. Te kemične snovi potujejo prek črevesne stene v krvni obtok, krožijo in telo zapustijo v urinu. Posredno, prek analize urina lahko ugotavljamo, katere vrste mikrobov bivajo v črevesju otroka ali katere vrste kemičnih snovi se tvorijo. V zdravem urinu se te snovi pojavljajo na točno določen način, pri otroku s sindromom GAPS pa je njihovo pojavljanje zelo zelo drugačno; najdemo nekatere kemične snovi, ki jih tam ne bi smelo biti. Zgolj s temi preprostimi neinvazivnimi metodami lahko dobro sklepamo, ali ima otrok nenormalno črevesno floro in kompromitiran imunski sistem ter da ne sme biti cepljen po standardnem protokolu. Protokol, poenostavljeno rečeno, te otroke poškoduje. Ne bi smeli biti cepljeni.

Naslednja skupina pacientov so sorojenci teh otrok: sorojenci avtistov, sorojenci resno hiperaktivnih otrok, obsesivno-kompulzivnih otrok in otrok z diabetesom tipa 1 ter sorojenci drugih otrok z resnimi fizičnimi in mentalnimi obolenji. Čeprav ti bratje in sestre nimajo avtizma in se morda razvijajo povsem normalno, pri njih odkrivam, da trpijo zaradi ekcemov, zaradi astme, imajo prebavne motnje, lahko imajo tudi manjše težave s hiperaktivnostjo ali manjše težave z disleksijo, so malce nerodni (to je dispraksija), morda so čustveno nestabilni in še kaj. Ti otroci niso avtistični, toda podedovali so isto črevesno floro iste matere. Ker obstaja genetska različnost in ker je vsaka nosečnost drugačna – morda je bila ta nosečnost čistejša, manj toksična, manj stresna –, je ta otrok morda močnejši in njegova nenormalna črevesna flora ni povzročila, da bi postal avtistist, kljub temu pa je ranljiv. Tudi ti otroci imajo reakcije po cepljenju. Mlajši sorojenci avtističnih otrok in mlajši sorojenci otrok z vsemi temi motnjami in težavami prav tako ne bi smeli biti cepljenji po standardnem protokolu.

Imunske teste, o katerih sem govorila, je mogoče pri otrocih ponoviti vsakih šest mesecev ali vsako leto in šele tedaj, ko pokažejo, da je imunski sistem otroka popolnoma zdrav in da deluje dobro, lahko razmišljamo o cepljenju. Preprosto ne bi smeli spregledati tveganj.

To se mi zdi osupljivo. Elegantno ste opisali, kako pristopati, da bi zaobšli epidemijo avtizma, ki je za večino od nas še vedno izjemno zapletena uganka. So testiranja, ki ste jih opisali, dostopna? Ima večina zdravnikov dostop do njih ali gre za specializirane laboratorije? Kako draga so?

Dostopna so v večini laboratorijev po vsem svetu. Prvi test so razvili v Great Plains Laboratory v ZDA. Pred 25 leti. Danes je testiranje dostopno v Evropi, Vzhodni Evropi, povsod v ZDA, v Aziji. Kolikor vem, je dostopno tudi v Hongkongu in Avstraliji. Mnogi laboratoriji so teste prevzeli in jih izvajajo. So povsem neinvazivni, torej v otroka ni treba zabadati nobenih igel, da bi ugotovili, kakšna je njegova flora. Testirajte blato in urin in dobili boste ustrezno zdravstveno zgodovino otroka in staršev.

Kolikšen je običajno strošek izvedbe teh testov?

Test organskih kislin, o katerem govorim, torej test urina, stane okoli sto dolarjev. Analiza blata stane od 80 do 90 dolarjev.

Zelo razumno, če pomislimo na desetine ali stotine tisočev dolarjev stroškov, ki nastanejo, če imate otroka s katero od teh motenj.

Vsekakor. Država prevzame odgovornost, da bo skrbela za te posameznike. Avtistični ljudje živijo normalno dolgo. Verjetno bodo živeli v 70. leta. Gre za ljudi z resnimi motnjami, za katere je treba skrbeti vse življenje. To stane milijone, stotine milijonov. Prav gotovo je vredno narediti nekaj testov, ko se otrok rodi, da bi preprečili škodo.

Avtorica diete GAPS zelo priporoča izdelovanje svežih sokov iz zelenjave, saj gre, kot pravi, za enega zelo starih, zelo učinkovitih in zelo nežnih načinov odstranjevanja vseh vrst strupov iz telesa.

(Foto: osebni arhiv)

Fenomenalno priporočilo, relativno enostavno in poceni, dostopno veliki večini populacije, ki rojeva otroke. Če se odločaš za spremenjen cepilni režim, se zdi skoraj malomarnost, da za svojega otroka tega testiranja ne bi opravili.

Naši otroci so uporabljeni kot trg za prodajo cepiv. Bojim se, da v našem Zahodnem svetu niso cepljeni z namenom reševanja otroških življenj, pač pa z namenom služenja denarja. Bojim se, da je prišlo do take situacije. To je izjemno žalostna in zaskrbljujoča situacija.

Od nekdaj menim in verjetno bi se večina ljudi strinjala, da je preprečevanje najboljša strategija. En gram preventive je vreden kilogram zdravljenja. To je star rek, v resnici pa je razlika najbrž še veliko večja. Zdaj sva ugotovila, kako preprečevati, in to je ključno, toda večina naju poslušajo zato, ker že trpi za temi motnjami ali poznajo nekoga s temi težavami. Bi lahko morda začrtali strategije in procese, kako povrniti zdravje, če je prišlo do škode, torej če so otroci že prejeli cepiva in so nastala tveganja zaradi nedelovanja imunskega sistema in neravnovesij črevesne flore?

Obstaja zelo učinkovito zdravljenje teh obolenj, imenujem ga prehranski protokol GAPS. Zelo natančno je opisan v knjigi Gut and Psychology Syndrome. Na tisoče ljudi, verjetno deseti tisoče po vsem svetu rešuje svoje otroke s tem programom. Knjiga je priročnik za samopomoč. Večina je samo kupila knjigo, jo prebrala in sledila programu ter poročala o fantastičnih rezultatih. Ljudje so krasni, zelo jih imam rada, po elektronski pošti mi z vsega sveta pošiljajo svoje zgodbe o odličnih rezultatih, nikdar ne vprašajo za kakršnokoli svetovanje ali usmeritve. Imam informativno spletno stran, ki ni komercialna. Polna je informacij, www.gaps.me. Obstajajo številne druge spletne strani o GAPS in skupine, kjer starši in pacienti razpravljajo in se skušajo sami pozdraviti z izmenjavo receptov in medsebojno podporo. Protokol deluje. Sestavljen je iz treh elementov. Prvi in najpomembnejši je prehrana. V temelju gre za presnovne motnje. Avtizem je v temelju presnovno obolenje. Motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) so v bistvu presnovne motnje. Disleksija, dispraksija, druge učne motnje in psihološki problemi pri otrocih in odraslih so v temelju presnovne motnje. Razširim lahko na psihiatrične, kot sta motnji hranjenja anoreksija nervoza in bulimija, ter druge prehranske motnje, to so prav tako presnovne motnje. Bipolarna motnja je presnovna motnja. Depresija, obsesivno-kompulzivna motnja, shizofrenija in epilepisja so v večini primerov prav tako obolenja GAPS. Prebavni trakt je dolga cev. Hrana, s katero polnite to cev, ima neposreden učinek na njeno zdravje. Zato je hrana najpomembnejši način zdravljenja.

Dieta GAPS izhaja iz neke druge posebne diete, v katero pa sem morala uvesti precej sprememb in razširitev, da sem jo prilagodila svojim pacientom na kliniki. Oni so jo poimenovali GAPS. Kar naredi, je to, da odstrani vso težko prebavljivo hrano in uvede hrano, ki je lahko prebavljiva in zelo zgoščena s hranilnimi snovmi. Ker ti bolniki niso zmožno pravilno prebavljati in vsrkavati hrane, imajo številna prehranska pomanjkanja. Njihovi možgani stradajo. Njihov imunski sistem strada. Tudi preostalo telo strada. V povprečju se ljudje diete držijo par let. Dve leti sta potrebni, da bi odpravili patogeno floro, ponovno vzpostavili normalno floro, pozdravili in zatesnili poškodovano črevesno steno in čevesje vrnili v stanje, da spet postane glavni vir prehranjevanja namesto vir zastrupljanja. Ko se to zgodi, je mogoče spet uživati tudi hrano, ki je sprva nismo mogli, in se počasi vrniti na precej večjo raznolikost živil. Nikoli pa ljudje ne gredo nazaj h grozno nezdravi hitri zahodni hrani. Kaj večina je vsak dan, je grozljivo. Ko so pacienti osvojili dieto GAPS, sami nadaljujejo z zelo zdravim prehranjevanjem. Doma si pripravljajo polnovredne obroke, s čimer negujejo in vzdružujejo svoje zdravje in kasneje v življenju preprečijo vrsto zdravstvenih težav.

Dieta je večji del širšega prehranskega protokola GAPS. Drugi del zajema majhno število dobro izbranih prehranskih dodatkov. Pravzaprav to niso zares dodatki, ampak je hrana. Eden je probiotik. Ti bolniki potrebujejo učinkovite probiotike, saj morajo v črevesje dodati koristne bakterije, ki bodo izgnale parazite in jih zamenjale s koristno floro. Probiotiki so pomemben del zdravljenja. Celo poglavje svoje knjige namenjam razlagi delovanja probiotikov, kakšne izbrati, v kakšnih količinah jih uporabljati v različni starosti. Drugi pomemben dodatek sta vitamina A in D. Priporočam olje jeter polenovke. Najpomembnejši vir vitamina A v prehranskem protokolu GAPS je sicer dieta sama, saj je precej bogata z vitaminom D. Sončna svetloba je pomemben vir vitamina D, zato bolnikom priporočam sončenje, kolikor je le mogoče, brez uporabe krem proti soncu ali katerih koli drugih toksičnih krem za kožo. Olje iz jeter polenovke je pomemben del zdravljenja. Ukrep je začasen, kajti ko je deta uvedena v celoti, bolnik ves vitamin A in D dobi iz hrane same. Precejšnjemu deležu bolnikov so nekaj časa v pomoč tudi ribja olja in olja omega-6 iz rastlin. Nekaterim lahko pomagajo še prebavni encimi, posebej dodajanje želodčne kisline, toda ne vsem; običajno prebavnih encimov ne potrebujemo, sploh pri otrocih moramo biti pazljivi. Toliko o prehranskih dodatkih. Ne priporočam nobenih drugih prehranskih dodatkov, sploh ne na začetku programa, saj zagotovo ne želite vložiti toliko truda v pravo hrano, nato pa vse skupaj pokvariti s tabletko. Vsi dodatki vsebujejo polnila in veziva ter druge sestavine, ki lahko poškodujejo že tako razdraženo in bolno črevesje.

Tretji del prehranskega protokola GAPS je razstrupljanje. Vsi imamo v telesu t. i. detoksifikacijski sistem z glavnim štabom v jetrih in z oddelkih v vsaki celici. To je čistilni sistem telesa. Zelo zapleten in natančen sistem. Skrbi, da smo čisti, kajti prebavljanje sprošča veliko strupenih snovi. V presnovi se tvori vrsta substanc, ki jih je treba reciklirati in so lahko strupene, če jih ne bi ustrezalo reciklirali. To počne razstrupljevalni sistem. Pri teh bolnikih je razstrupljevalni sistem zamašen, saj iz črevesja v jetra prihaja reka strupov. Ne predelajo in ne izločijo jih ustrezno. Nalagajo se v raznih tkivih v telesu, zato najdemo živo srebro, ko te otroke testiramo na živo srebro, svinec, ko jih testiramo na svinec, arzen, ko jih testiramo na arzen, fenole, ko jih testiramo na fenole. Najdemo tudi formaldehid in na stotine drugih toksičnih kemikalij, ki smo jim vsi izpostavljeni v okolju – so v zraku, v naši vodi, v naši hrani, prehajajo skozi kožo. Dokler razstrupljevalni sistem ustrezno deluje, opravi s temi rečmi tako, da se tega ne zavedamo. Pri teh otrocih razstrupljevalni sistem ne deluje in te snovi kopičijo v sebi. Prehranski protokol GAPS jih izčisti po naravni poti, tako da vključi človekov razstrupljevalni sistem, ga vzpostavil in mu omogočil ponovno delovanje. Ne uporabljam nobenih zdravi ali kemikalij za odstranjevanje toksinov iz telesa. Ne verjamem v tovrstne intervencije. Menim, da so bistveno preveč drastične in invazivne, kati povzročajo veliko škodljivih stranskih učinkov.

Priporočam sočenje, ki je eden zelo starih, zelo učinkovitih in nežnih načinov odstranjevanja vseh vrst strupov iz telesa. Znano je desetletja in uporabljalo ga je na milijone ljudi po svetu. Priporočam tudi kopeli z Epsomovimi solmi, morsko soljo in prahom morskih rastlin, jabolčnim kisom in sodo bikarbono. To so zelo nežni ukrepi, ki pa so lahko neverjetno učinkoviti pri razstrupljanju bolnika in dodajanju določenih elementov, ki jih ta potrebuje za razstrupljanje.

Priporočam fermentirano hrano, ki je tako ali tako del diete. Fermentirana hrana daje veliko probiotičnih bakterij. Probiotiki so pomembni čistilci zaradi učinka raztapljanja. Vsebujejo oba elementa, ki odstranjujeta težke kovine, in vežejo vse vrste rakotvornih in drugih kemikalij. Če jih ni mogoče nevtralizirati, te snovi vežejo, dokler jih ne izločijo iz telesa – večji del našega blata sestavljajo bakterije, ki te snovi odnesejo iz telesa prek blata. Dovajanje velikih količin probiotikov v obliki fermentirane hrane in dodatnih probiotikov je eden najučinkovitejših načinov odstranjevanja vseh vrst strupov iz telesa. Detoksifikacija je torej tretji del prehranskega protokola GAPS.

Ta program prinaša spremembo načina življenja. Ne le za prizadetega otroka ali odraslega, temveč za vso družino. Običajno priporočim, da dieto in protokol prevzame vsa družina, kajti imamo mamo z nenormalno črevesno floro, v več kot 50 odstotkih primerov jo imajo tudi očetje, sorojenci so prejeli floro iste matere. Morda drugi niso avtistični, a lahko imajo simptome, povezane z nenormalnostmi v črevesni flori. Torej je dobra ideja, da program izvaja vsa družina. Starši, ki so imeli prej premalo energije pri skrbi za otroke, otroci, ki so bili prej razdražljivi in neprijetni …. to prinaša pravi izziv za starše in vsa družina si opomore skupaj.

Je kakšna posebna fermentirana hrana, ki bi jo priporočili v povezavi s probiotiki? Obstajajo posebni koristni sevi? Zdi se mi, da bi lahko bile bifidobakterije bolj koristne za majhne otroke v primerjavi z laktobacili.

So koristne. Zelo pomembne so. Pomembno je vnašati koristne glive in bakterije ter po možnosti tudi koristne viruse. Nimamo še veliko raziskav o probiotičnih virusih, a nekaj študij nastaja.

Ali to uvajate kot dopolnilo?

Uvajamo kot fermentirano hrano. Sta dve skupini fermentirane hrane: fermentirani izdelki iz mleka in fermentirano sadje ter zelenjava. Ugotavljam, da so fermentirani mlečni izdelki pri otrocih na moji kliniki večinoma povsem dobro sprejeti. Vem, da so starši precej šokirani, ko govorim o mleku, posebej tisti, ki so že poskusili z dieto brez glutena in kazeina. Dieta je razdeljena v tri faze, začetno, polnovredno in zaključno. Posebej v začetni fazi je fermentirano mleko lahko ves čas na jedilniku, običajno začnemo z jogurtom. Jogurt je fermentiran z laktobacili, ki so bistveno blažji od gliv. Povzročajo milejšo reakcijo odmrtja. O tej reakcij bom govorila čez minutko. Ko otrok ali odrasli dobro prenaša jogurt, začnemo uvajati kefir. Kefir je napitek, v katerem so skupaj glive, bakterije in, kot zdaj odkrivamo, tudi nekaj virusov. V prebavni trakt z njim vnesemo precej agresivnejšo skupino probiotičnih mikrobov. Zato najprej jogurt in nato kefir. Če nastane težava z mlečnim, se odločimo za fermentirano zelenjavo z istimi kulturami. Fermentiramo jo tako, da jogurtne ali kefirjeve kulture dodajamo zelenjavi. Osnova fermentirane zelenjave je zelje. Fermentirate lahko tudi korenje, čebulo, peso, česen in druge vrste zelenjave. Veliko dobrih receptov fermentiranja zelenjave je dostopnih na spletu in v moji knjigi. V knjigi imam obsežno poglavje receptov, tudi te, kako doma fermentirati hrano. Tradicionalen je recept za kislo zelje, kjer ni dodanih kultur, kajti zelenjava, posebej ekološko pridelana, že vsebuje naravne bakterije, ki živijo na njej. Nobenih kultur ni treba dodajati. Kislo zelje naredite preprosto tako, da zelje narežete in stiskate, da spusti sokove. Dodate sol in nič drugega. Lahko dodate nekaj korenja ali brinjeve jagode. Ljudje morajo razumeti, da probiotiki niso nekaj, kar jemo ali morda ne, človeštvo je probiotike uživalo od nekdaj, odkar obstajamo. Tisočletja nismo imeli hladilnikov in zamrzovalnikov. Kako so ljudje shranjevali hrano skozi tisočletja ali najbrž milijone let? Fermentirali so jo. Če septembra, ko zelje zraste, z njim nekaj ne storite, zgnije in vam ni navoljo vse leto do naslednje jeseni. Ljudje so naredili kislo zelje, fermentirali so ga, saj lahko tako zdrži tudi pet let, ne da bi se pokvarilo. Preostali del leta so ljudje jedli fermentirano zelje in z vsako žlico so v svoja prebavila vnesli milijone, bolje milijarde probiotičnih bakterij. Ko so ubili žival, niso mogli vedno pojesti vsega mesa, če z mesom nekaj ne storite, pa se pokvari. Zato so ljudje naredili tradicionalne šunke, pršute, npr. v Italiji in na Hrvaškem, in druge vrste mesnin. Od nekdaj so imeli ljudje radi fermentirano meso. Če pogledate tradicionalne načine prehranjevanja po svetu, boste videli, da so fermentirali vse: meso in ribe, zelenjavo in mleko, sadje in žita. Večji del leta so jedli hrano v tej obliki in z njo zaužili velike količine probiotičnih bakterij. V nekaj minulih desetletjih razvoja prehranske industrije so se te prakse pozabile. Ljudje so prenehali fermentirati svojo hrano, saj je prehranska industrija s svojimi pristopi izzvala vse naše recepte, ozadje pa je seveda trajnost izdelka na policah, dobiček in podobno. Ljudje so prenehali jesti fermentirano hrano. Svoje telo s tem prikrajšujejo za pomemben del lastne fiziologije – vsakodnevni vnos probiotičnih bakterij. Ljudje, ki si želijo povrniti črevesno floro in imeti zdrav imunski sistem, zdravo telo, morajo te prakse vrniti v svoje življenje. Začeti morajo uživati fermentirano hrano ali pa to nadomeščati z uživanjem dodatkov.

Pri probitotikih moramo spregovoriti o učinku odmrtja. Bolj znanstveno se imenuje Herxheimerjeva reakcija, ki so jo prvič odkrili v povezavi z antibiotiki, kajti ko v telo vnesete antibiotike, ti začno ubijati patogene, patogeni pa sproščati toksine. Začasno se torej zdravje osebe poslabša, saj se v sistem sprosti velika količina toksinov. Enako se zgodi pri vnosu probiotikov. Če nenadoma zaužijete veliko fermentirane hrane, ki je prej nikoli niste, če pojeste velik krožnik kislega zelja ali druge fermentirane hrane, lahko količina vnesenih probotikov povzroči večji učinek odmrtja. Probiotiki začno napadati patogene, ti odmirajo in pri tem sproščajo strupe. Prav ti strupi so tisti, ki vas naredijo avtistične, dispraksične, preveč čustvene ali depresivne, diabetične, povzročajo vam revmatoidni artritis, celiakijo in še kaj. Simptomi se torej začasno poslabšajo. Da bi nadzorovali učinek odmrtja, ljudem priporočam, naj začno z majčkeno količino komericalnih probiotikov ali fermentirane hrane. Ko manjši učinek odmrtja mine, povečajte dozo, počakajte na nov učinek odmrtja in nadaljujte s povečevanjem doze. Povečevanje količine je povsem individualen proces. Odvisen je od resnosti obolenja in od tega, kako resne so nepravilnosti v črevesni flori posameznika. Pri blagih težavah lahko proces od prvih količin do terapevtske doze traja par tednov, včasih pa morajo ljudje nadaljevati po minimalnih korakih, začeti s ščepcem probiotikov za teden ali dva, nadaljevati z dvema ščepcema za teden ali dva in traja lahko mesece, da bodo dosegli terapevtske odmerke. Nekaj učinka odmrtja je treba prenesti, toda imeti ga je treba pod nadzorom, na vzrdržni ravni, da lahko živite. To enako velja za odrasle in otroke. To je zelo pomemben del prehranskega protokola GAPS.

Fermentirane mlečne izdelke je treba narediti doma, če je le mogoče, iz kakovostnega surovega mleka, ne morete jih preprosto kupiti v trgovini, ker so pasterizirani in niso fermentirani dovolj dolgo, opozarja dr. Natasha Campbell-Mcbride.

(Foto: Shutterstock)

Zveni smiselno. Hudič je pogosto v podrobnostih. Bi lahko komentirali uporabo probiotikov prek mleka? Domnevam, da komercialni mlečni izdelki iz običajnih trgovin niso primerni, že zato, ker je to mleko pasterizirano. Lahko pojasnite razliko med surovim in pasteriziranim mlekom in probleme z aditivi v teh izdelkih? Ljudem svetujete, naj si sami naredijo mlečne izdelke iz surovega ekološkega mleka. Zanima me tudi, kaj menite o moči teh izdelkov v primerjavi s prehranskimi dodatki, so bistveno močnejši? Ali sploh potrebujemo dodatke, če je človek predan in ima dostop do visoko kakovostnih fermentiranih živil?

Fermentirane mlečne izdelke je treba narediti doma. Ne morete jih preprosto kupiti v trgovini, ker niso fermentirani dovolj dolgo, da bi fermentirajoče bakterije predelale vso laktozo. Kravje mleko vsebuje sladkor, ki ga imenujemo laktoza in je odlična hrana za patogene mikrobe v črevesju. Če pijete mleko, bodo patogeni konzumirali laktozo in cveteli, tvorili bodo veliko plinov in povzročali tudi veliko nelagodja. Bakterije, ki povzročajo fermentacijo, laktozo pojejo, rade imajo sladkor. Dobro fermentirano mleko laktoze ne vsebuje. Fermentirano mora biti vsaj 24 ur na toplem mestu in to je treba opraviti doma. Hkrati z razgradnjo laktoze se celotna sestava mleka pred-prebavi. Te bakterije bodo za vas pred-prebavile beljakovine. Razgradile jih bodo za vas. Razgradile bodo maščobe, sprostile bodo vitamine, v mleku bodo naredile marsikaj, da bo zelo lahko prebavljivo. Celo ljudje, ki so laktozno intolerantni ali mleka ne prenašajo, ugotavljajo, da povsem dobro prenašajo pravilno fermentirano mleko. Najbolje je, če najdete surovo ekološko mleko starih pasem krav, ki se pasejo na pašniku. Število kmetij, ki nam ponujajo tako mleko, narašča. Kakovost takega mleka je fantastična. Mnogo ljudi žal nima dostopa do njega. Če ne morete najti surovega mleka in surove smetane, da bi ju kisali, ne skrbite, najdite ekološko pasterizirano mleko in fermentirajte tega. Da, surovo mleko je res najboljše, a fermentacija bo povrnila nekaj življenja tudi pasteriziranemu mleku, postalo bo pred-prebavljeno in primernejše za človeško črevesje. Mnoge družine z moje klinike niso mogle dobiti surovega mleka in fermentirajo ekološko pasterizirano mleko, imajo dobre rezultate tako pri otrocih kot odraslih. Kot sem dejala, delamo jogurt, ker povzroči blažjo reakcijo odmrtja, nato pa začnemo s kefirjem. Hkrati priporočam fermentiranje smetane. Poleg jogurta v drugi posodi z istimi kulturami fermentirate smetano, ta ima čudovito sestavo maščobnih kislin. Popolno za možgane. Popolno za imunski sistem, posebej, če je to surova smetana. Ko delate kefir, z istimi kulturami v drugi posodi spet fermentirajte smetano. Posode označite. Ti mlečni izdelki zdržijo v hladilniku več mesecev. V protokol bolnika jih lahko uvajamo zelo postopno.

Hvala za obširno pojasnilo. Bi lahko komentirali še primerjavo med probiotiki v obliki domačih fermentiranih mlečnih izdelkov in tabletko, ki bi jo vzeli kot dodatek?

Trg je poln probiotičnih prehranskih dopolnil. V trgovinah z zdravo hrano najdete na stotine različnih znamk. Večina je profilaktičnih. Niso dovolj močni, da bi vodili v večje spremembe. Narejeni so za zdravje ljudi, ki naj ostanejo zdravi. Bolniki s simptomi GAPS potrebujejo probiotike s terapevtsko močjo, ki vsebujejo agresivne vrste probiotičnih bakterij in po možnosti nekatere bakterije iz zemlje. Te vrste bodo povzročile reakcije odmrtja. Ljudem, ki začno z dieto, priporočim, naj najprej uvedejo fermentirano hrano in doživijo reakcijo odmrtja. Ko že uživajo znatno količino kefirja, jogurta in kislega zelja in ko več ne zaznavajo odmrtja, lahko uvedejo tudi nek močan terapevtski komercialni probiotik. Začeti morajo z majhno dozo in jo povečevati do terapevtske. Ljudje, ki začno s polno GAPS dieto – del pacientov preskoči začetno fazo, ponavadi odrasli, ki nimajo hudih prebavnih težav – lahko začno s terapevtskimi probiotiki že takoj in hkrati uvajajo fermentirano hrano. Pri nekaterih, posebej pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih, pogosto ugotovim, da so fermentirana živila dovolj. Ne rabijo komercialnih probiotikov. Vse pa je odvisno od resnosti obolenj in prebavnih simptomov. Za odrasle ugotavljam, da potrebujejo oboje. Otroci si ponavadi opomorejo hitreje in laže kot odrasli.

Kakšne doze bi bile potrebne, da bi dosegli terapevtski učinek?

Imam formule, po katerih določam terapevtski vnos. Dodajam dve milijardi na kapsulo, ne več, da lahko to prejemajo tudi otroci. Odvisno je od starosti otroka, začnemo pa s ščepcem. Kapsulo je treba odpreti in začeti s ščepcem ali tretjino kapsule, morda polovico, nato pa počasi povečevati. V knjigi je v poglavju o probiotikih tabela o doziranju glede na starost otroka. Odraslim priporočam osem kapsul, nekateri pa jemljejo 12 do 15 kapsul, to je 30 milijard dnevno. To običajno zadostuje. Če so vsebovane dovolj močne vrste humanih bakterij in še nekaj zemeljskih bakterij, je povsem dovolj, seveda skupaj z dieto.

Ali nekateri ljudje ne prenašajo zemeljskih mikroorganizmov? Zdeli so se mi nadvse koristni, ko sem jih uporabljal sam, toda opazil sem, da jih določeno število ljudi ne prenaša dobro ali pa sem to morda pomešal s Herxheimerjevo reakcijo?

Da, mnoge lahko zmede reakcija odmrtja … Glede probiotikov, kot sem dejala, je ključna hrana. Ne morete nadaljevati s hamburgerji in pitjem industrijskih gaziranih pijač ter pričakovati čudežev. Od 80 do 90 odstotkov uspeha je odvisnega od hrane. To je najpomembnejše. Probiotični dodatek je le mala pomoč.

Lahko izpostavite hrano, ki je najbolj problematična in povzroča poslabšanja? Verjetno gre za to, da je telo ne more prebaviti. Predstavljam si, da so sladkorji visoko na lestvici škodljivih vplivov. Katera druga hrana ali skupina živil je za vas problematična?

Z jedilnika moramo popolnoma, stoodstotno, umakniti škrob v vseh oblikah in ves sladkor. Torej je treba odstraniti vsa žita, ni pomembno ali so glutenska ali brezglutenska: pšenica, rž, riž, oves, proso, tapioka, kvinoja, kuskus, amarant, ajda, koruza, vse mora stran. Ves škrobnati fižol, torej večina suhega fižola, mora prav tako stran. Lečo in dovoljeni fižol uvedemo bistveno kasneje, saj je ta hrana zelo vlaknasta in težko prebavljiva, treba jo je skuhati na zelo poseben način. Vsi dvojni sladkorji morajo stran: saharoza, namizni sladkor, laktoza (s fermentiranjem mleka laktozo odstranimo) in vsa komercialna sladila. Očitno je, da je treba odstraniti tudi koruzni sladkor. Edina dovoljena sladila so naravni med, po možnosti surov oz. nesegret, in suho sadje. Priporočam, da pri peki uporabljate suho sadje. Dieto torej zdaj sestavljajo živila, nabita s hranilnimi snovmi, ki so lahko prebavljiva za človeško fiziologijo: vse meso, sveže ali zamrznjeno, pripravljeno doma, ribe in školjke (surove ali zamrznjene), jajca, vse znane vrste škrobne zelenjave, zrelo sadje, oreščki, oljna semena, npr. sončnična, bučna in sezamova. Čeprav v tej prehrani ni žit, to ne pomeni, da mora biti človek brez kruha, peciva, piškotov, vafljev, palačink, saj lahko namesto moke uporablja oreščke in oljna semena, zmleta v moko. Pri peki so sestavine zelo preproste: jajca, oreščki in semena, zmleta v moko, in nekatere maščobe. S tremi vrstami sestavin, ki jim dodate še sol, lahko spečete kruh. Dodate lahko še na soncu sušene paradižnike, pekoča semena, sladite lahko s suhim sadjem, datlji, suhimi marelicami, rozinami ipd.. Za kaj vlažnejšega in mehkejšega ljudje mešanici radi dodajajo bučke, korenček ali zrelo banano. Iz te preproste mešanice lahko naredite katerokoli obliko ali velikost za peko po svoji želji.

O knjigi, ki je spremenila prehrano družin in otrok z avtizmom, epilepsijo, hiperaktivnostjo, raznimi učnimi motnjami in drugimi resnimi ali blagimi nevrološkimi obolenji, avtorica pravi: »Večina prebere knjigo, sledi programu prehranjevanja in, ne da bi kdajkoli vprašali za nasvet, poročajo o odličnih rezultatih.«

Ali lahko uporabite pekovski kvas?

Ne, ne bo naraslo. Kvasa sploh ne uporabljamo. Začetna faza diete GAPS je drugačna kot nadaljnje, saj sproži proces zdravljenja in krpanja črevesja bistveno hitreje, kot če bi sledili polni GAPS dieti. Umaknemo vso hrano, ki draži črevesne stene, kajti pri teh ljudeh so črevesne stene tako vnete in poškodovane, da je to potrebno. Odstranimo torej vsa vlakna. Nobenega surovega sadja, nobene surove zelenjave in nič oreščkov, nič pečenega ni primerno v tej fazi. Vnašamo hrano, ki vsebuje gradnike črevesnih sten in jo obnovi. Uporabljamo mesne obare in kostne juhe, želatinasto meso, ki zagotavlja kolagen, želatino in druge snovi, in dobro prekuhano zelenjavo. Jemo fermentirano hrano, da v prebavila vnašamo koristne bakterije, saj do zdravljenja ne more priti brez vključevanja koristnih probiotičnih mikrobov. Začetna dieta je za ljudi, ki imajo prehranske intolerance, alergije na hrano, resne prebavne težave, npr. ulcerativni kolitis in Chronovo bolezen ter druga vnetna obolenja, za ljudi, ki imajo refluks in čire v prebavilih, za ljudi z resnimi simptomi, posebej epilepsijo, za otroke in odrasle z epilepsijo. Črevesna stena se bo tako pozdravila hitreje in človek si bo lahko bistveno hitreje opomogel.

GAPS je zelo polnovreden način prehranjevanja, zelo hranljiv, vsa naša družina ga uporablja, čeprav ga v resnici nič več ne potrebujemo. V 98 odstotkih jemo tako in ugotavljam, da okoli 90 odstotkov mojih pacientov počne isto – nadaljujejo, čeprav si je njihov otrok ali odrasli član družine opomogel. Taka prehrana namreč preprečuje raka, srčno-žilne bolezni, diabetes, preprečuje vse vrste modernih bolezni, ki jih ljude prej ali slej dobijo.

In še kozmetični pogled – preprečuje debelost.

Vsekakor preprečuje debelost. Pri debelosti naj opozorim na poenostavljeno razlago, ki presenetljivo prevladuje med zdravstvenimi delavci in oblastmi, pa tudi v javnosti – da zaužita maščoba postane maščoba. To je popolnoma napačno in ne bi moglo biti dlje od resnice. Mašloba, posebej živalska, je zelo pomemben del prehranskega protokola GAPS. Večina maščob, ki jih otrok ali odrasli zaužije, mora biti živalskega izvora. Biti mora maščoba iz svinjine, jagnjetine in govedine, gosja in račja ter piščančja maščoba, maslo. Zakaj? Ker je sestava zdravih slojev maščobe, ki jih ima človeško telo, zelo podobna sestavi maščobnih kislin teh živali, posebej pri jagnjetini. Če si pogledate sestavo maščob materinega mleka, je zelo podobna sestavi maščobnih kislin pri jagnjetini, govedini in raci. To so fiziološko najbolj primerne maščobe, ki jih lahko pojemo. Poli-nenasičene maščobne kisline, omega-6, omega-3 in omega-9, so potrebne, imenujejo se esencialne maščobne kisline, toda glede na človeško fiziologijo jih potrebujemo v majcenih količinah. Manj kot odstotek dnevnih potreb po maščobah bi morali zadovoljiti iz poli-nenasičenih maščobnih kislin in te bi morale priti iz ribjih olj, sveže zelenjave in svežega sadja.

V začetnih stopnjah priporočam dodajanje hladno stisnjenega kakovostnega rastlinskega olja, kot je na primer mešanica lanenega, konoplinega, avokadovega in svetlinovega olja, ter kombiniranje z ribjimi olji, ki zagotavljajo omega-3. Poudarjam, da bi to jemali kot dodatek v zelo majhnih količinah. Povsem pa moramo izločiti z jedilnika vsa rastlinska olja in olja za kuhanje, ki so na prodaj v velikih plastičnih steklenicah v supermarketih, vsa ta olja so zelo škodljiva za zdravje, za vsakogar. Nihče jih ne bi smel uživati.

Ta olja so tudi v večini komercialne procesirane hrane, uporabljajo se v restavracijah. Torej je treba biti zelo previden, ko jeste zunaj?

Absolutno. Vsa procesirana hrana vsebuje ta rastlinska olja in olja za kuhanje. Pridobljena so iz rastlin, večinoma so poli-nenasičena, zato so zelo nestabilna in ranljiva. Zlahka jih poškodujejo svetloba, visoke temperature, pritisk in drugi vplivi okolja. Kako velike tovarne ta olja pridobivajo iz rastlin? Dovajajo visoke temperature in visok pritisk, kemične solvente in vse mogoče oblike industrijskega procesiranja. Ko te maščobne kisline postanejo olje, so že poškodovane in kemično spremenjene, zaradi česar so človekovi fiziologiji ekstremno škodljive! Nato ljudje z njimi kuhajo in bolj kot jih segrevajo, bolj jih poškodujejo. Če uživate ta olja, podrete ravnovesje v sestavi maščobnih kislin v hrani, ki jo sicer vnašate v telo. Vaše telo potrebuje prek 50 odstotkov nasičenih maščobnih kislin in okoli 30-40 odstotkov mono-nenasičenh, le majhen delež je lahko poli-nenasičenih. Ljudje se danes predozirajo s poli-nenasičenimi kemično mutiliranimi, kemično poškodovanimi maščobami iz rastlinskih olj za kuhanje, rezultat pa je porušeno ravnovesje in resno porušeno delovanje prebavil. Takoj, ko so ta olja odkrili in jih v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja dali na trg, so se začele vrstiti zaskrbljujoče raziskave. Danes imamo na stotine študij, ki pričajo in dokazujejo, da ta olja povzročajo diabetes, obolenja srca, raka, neplodnost, tudi nenormalnosti na plodu, če jih uživa nosečnica, imunske nenormalnosti. Vsaka zdravstvena težava in vsaka degenerativna bolezen, stoodstotno vse pod soncem, za čemer danes trpi populacija, je v precejšnji meri posledica uživanja rastlinskih olj in olj za kuhanje. Ljudje jih danes uporabljajo namesto živalskih maščob. Po prehranskem protokolu GAPS kuhamo le z živalskimi maščobami. Za cvrtje in pečenje uporabljamo maščobo jagnjetine, govedine, svinjine, gosjo, račjo maščobo, maslo.

Kaj pa kokosovo olje? To je tehnično gledano rastlina, a večini strokovnjakov, ki jih poznam, se zdi sprejemljivo.

Da, kokosovo olje je zelo koristno, ker je nasičeno. Je ena najbolj nasičenih maščob na tem planetu, toda z njo imam vendarle nekaj težav. Prvič, prihaja iz tropskih dežel. Mi živimo na severni polobli in moramo zaupati ljudem, ki nam olje dobavljajo. Zaupati jim moramo, kako so ga iztisnili, procesirali, kaj so z njim počeli. Drugič, to je precej eksotična hrana za prebivalce severne poloble, Evrope in Severne Amerike. Pravzaprav ga niti ne potrebujemo. Lahko ga uporabljamo kot dodatek in tudi pri peki, tam daje lep videz, toda najbolje ga je zaužiti, če je surovo, ne segreto. Takrat ima čudovit okus in vonj po kokosu. Priporočljivo ga je zmešati z nekaj medu, dati v steklen kozarec in nositi s seboj. Posebej je primerno za ljudi z nenormalnim krvnim sladkorjem; priporočam, da vsakih 20 minut pojejo dve do tri velike žlice te mešanice. S tem se izognejo hlastanju za sladkarijami in ogljikovimi hidrati, svoj krvni sladkor pa stabilizirajo bistveno hitreje. Po kakih 20 dneh nošenja kozarca za sabo, ga ne boste več potrebovali, in če sledite dieti GAPS, se bo krvni sladkor sčasoma normaliziral. Tak ukrep je začasna pomoč, posebej na začetku izvajanja protokola.

Še ena dobra maščoba za tako mešanico je surovo maslo. Če najdete visoko kakovostno biološko pridelano surovo maslo, posebej oranžno-rumeno maslo, zmešajte ga z medom, dajte ga v kozarec, nosite ga za sabo povsod skupaj z žlico in pojejte dve do tri žlice vsakih 20 minut. To bo vzdrževalo raven krvnega sladkorja in zaustavilo gugalnico, čustvena nihanja in druge simptome.

Hvala za vaše delo in za čas, ki ste nam ga namenili in nam pomagali razumeti nekatere od temeljnih dejavnikov, ki prispevajo k tej nerazumljivi epidemiji minulih desetletij, ki uničuje življenja toliko ljudi. Tragično je. Odgovori so dokaj preprosti, ne nujno udobni, toda poceni, z njimi lahko preprečimo žalost in travmo. Hvala, resnično pozitivno vplivate na naša življenja, na ljudi, ki so prizadeti in poškodovani zaradi industrializiranega zahodnega načina življenja, ki ga živimo v minulih petdesetih do sto letih. To res cenim.