Popolno zaprtje družbe zaradi epidemije je kolektivno poslabšalo imunsko odpornost ljudi

Kaj so vnetja?

Vnetja so naraven proces, lahko jih razdelimo vsaj na dve kategoriji – akutna in kronična, čeprav jih je medicina vse zajela v eno besedo. Akutno vnetje bi lahko bolje opisali kot prilagoditev. Poznamo akutno vnetje, ki je prilagoditev, ki človeka krepi, in kronično vnetje, ki je neregulirano in je patološki proces razpadanja.

Celotna biologija, bodisi človeška ali živalska, je zgrajena na zmožnosti prilagajanja, ki ji lahko rečemo tudi akutno vnetje, prek katerega mobiliziramo resurse oz. regenerativno zmožnost, tako da damo telesu priložnost, da se okrepi.

»Ko enkrat dojamemo, da so človeške celice odvisne od omrežja, ki ga ni naredila človeška celica, ampak sama ekologija in njena biodiverziteta, nam postane jasno, od česa je odvisno naše zdravje.«

Akutno vnetje lahko povzroči respiratorni virus. Če zbolimo za gripo ali koronavirusom, se bodo simptomi pojavili na vrhuncu virusne obremenitve in tako organizem takrat producira viruse prek svojega lastnega RNA mehanizma. Telo se je odločilo, da bo naredilo proteine iz tega virusa, skozi te nove proteine pa se regulira celotno sosledje drugih zadev in dogodkov v našem telesu, kot je akutni vnetni odgovor ali adaptivni odgovor, ki se zgodi v organizmu in dobi nadgradnjo s tem novim vnosom.

Ko se virusna obremenitev povečuje, se povečuje sinteza proteinov, ki jih organizem ni izdelal še nikoli prej. Četudi se počutimo slabo, nas vse boli in imamo vročino ter meglo v glavi, to v tistih nekaj dneh, ko si opomoremo od gripe ni več virus, ki bi jo lahko povzročal. 24 ali 48 ur po prvih simptomih, virus že odide, saj smo že zaustavili produkcijo te družine proteinov. Ni prav, da virus obtožujejo, da je odgovoren za smrt, nihče ni umrl zaradi gripe ali zaradi covida. Ljudje umrejo zaradi zapletov, ko njihova akutna adaptivna zmožnost ne more izkoristiti priložnosti in se prilagoditi, zato se potem akumulira vnetje. To se zgodi, ker je naš prilagoditveni rezervoar nizek.

»Ko pogledamo na pandemijo skozi perspektivo zaprtja celotne populacije, vidimo, da smo naredili veliko napako. Imunost celotne populacije, se je namreč radikalno zmanjšala.«

Zdrav posameznik ima ogromne rezerve antioksidantov in načinov za detoksifikacijo, tako je aktivacija izvornih celic zelo lahka. Za dologoživost je prav tako zelo pomembna sposobnost adaptacije oz. prilagoditve.

Če sistem ni izpostavljen stresorjem, zdrsne v stanje atrofije kot takrat, ko gredo ljudje v bolnico ali dom ostarelih za tri tedne, tam pa izgubijo vso mišično maso, niso na soncu, se ne gibljejo, niso na svežem zraku in se jim sesuje celotna biologija ter jim odpovedo organi. Pljučnica se pojavi, ker je v telesu prisoten abnormalen mikrobiom.

»Spoznanje, da človeška celica ni odgovorna za človeško zdravje, ampak je odvisna od mikrobioma oz. ekosistema, spremeni način zdravljenja raka, za kar zapravimo 3,7 miljarde dolarjev letno. Zdravimo ga po napačni paradigmi, ker dajemo le zdravila, ki podpirajo človekove celične poti.«

Ko smo v procesu akutnega vnetja, imamo na voljo na tisoče različnih celičnih poti, ki so spodbujene, da ustvarijo novosti v celici. Ne pozabimo, da 50% ljudi, ki so izpostavljeni virusu sars-cov-2, nikoli ni imelo nobenih simptomov, 40% jih ima blage simptome in nekaj odstotkov pa je takih, ki so res bolni in ostanejo doma en teden ali dva in imajo vzpone in padce ter vnetne odgovore. To so ljudje, ki imajo omejeno adaptivno sposobnost.

Vročina je dobrobit

Vročina je ena največjih dobrobiti človeštva. Ko je celica izpostavljena 40 stopinjam Celzija, umre, če nima dovolj adaptivne sposobnosti. Hipertermija na primer izboljša učinke kemoterapije, telo pogrejemo z odejami, vročo vodo – če najprej segrejmo telo na 40 stopinj Celzija in nato apliciramo kemoterapijo, dobimo popolnoma drugačne rezultate.

Če damo zdravila proti vročini bolniku, ki ima covid, s tem morda pomagamo tistim bolnikom, ki imajo manjše rezerve, ne smemo pa kar vsem po vrsti dajati teh zdravil, ker tako oviramo adaptivni proces. Adaptivna kratkotrajna vnetja so terapevtska in niso bolezen.

Mikrookolje je odsev makrookolja

Vedno smo odsev našega makrookolja. Če so naša makrookolja izolirana od narave in smo več časa zaprti v notranjih prostorih, se organizem »zaklene«. V našem laboratoriju smo opazovali, da če vzamemo velike količine informacij iz komunikacijskega omrežja mikrobioma, se sinteza beljakovin zelo hitro odvija. Začnemo izdelovati na tone detoksifikacijskih proteinov, encimov in vse v telesu se krepi skozi to komunikacijo z mikrobiomom.

»Človeške celice postanejo disfunkcionalne zaradi premalo komunikacije z okoljem.«

Ko enkrat dojamemo, da so človeške celice odvisne od omrežja, ki ga ni naredila človeška celica, ampak sama ekologija in njena biodiverziteta, nam postane jasno, od česa je odvisno naše zdravje.

Ko postavimo vrtce v stare zgradbe, ki so polne plesni, in ko ni več gibanja zunaj, ko otroke zapremo v sobo, bomo dejansko zaklenili njihov genom. Ko se telesa otrok soočijo z virusnim izzivom, takoj zdrsnejo v kronični vnetni odziv – otroci dobijo alergije na hrano, alergije na stvari iz okolja, občutljivost na gluten, plesni, alergije na oreščke, celiakijo…, itd. Vse, kar naredimo na makroravni, se bo odrazilo na mikroravni.

Ko pogledamo na pandemijo skozi perspektivo zaprtja celotne populacije, vidimo, da smo naredili veliko napako. Imunost celotne populacije, se je namreč radikalno zmanjšala. Veliko ljudi je tudi v stresu, ker so izgubili službe, redijo se, zaprti so in so v stanju metabolične atrofije, tako da izgubljajo mišice, drsijo v depresijo in trpijo za anksioznostjo. Medtem ko se bojimo, da nas bo napadel virus, v resnici z ukrepi povzročamo veliko bolj grozne in daljnosežne posledice.

Kaj je mikrobiom?

Prišlo je do dveh ogromnih paradigmatskih obratov. Prvi paradigmatski obrat je ta, da človekovo zdravje ni več odvisno od človekove celice. To je tako radikalno kot odkritje, da Zemlja ni središče vesolja, ki je zelo pretreslo religijo. Prek napačnih informacij, ki jih sporočajo o covidu, lahko vidimo, kako počasna je znanost pri sprejemanju novih informacij.

Spoznanje, da človeška celica ni odgovorna za človekovo zdravje, ampak je ta odvisna od mikrobioma oz. ekosistema, spremeni način zdravljenja raka, za kar zapravimo 3,7 miljarde dolarjev letno. Zdravimo ga po napačni paradigmi, ker dajemo le zdravila, ki podpirajo človekove celične poti.

Mikrobiom v našem črevesju napoveduje težave z visokim krvnim tlakom ali diabetesom, pa tudi hiperlipidemijo, patologijo, ki se razvije v človeški celici, in je simptom, ne pa vzrok za patogenezo. Človeške celice postanejo disfunkcionalne zaradi premalo komunikacije z okoljem.

»Paradigmatski preobrat št 1: mikrobiom in ne človeška celica je center človekovega zdravja.
Paradigmatski obrat št.2 : mikrobiom ne obstaja samo v našem črevesju.«

Vsa ta leta smo mislili, da je mikrobiom le v črevesju, kjer so dobre bakterije in slabe bakterije. Mislili smo, da je naloga odziva imunskega sistema, da vzdržuje sterilno telo. Zdaj pa vemo, da ima vsak organ; jetra, ledvica, oko in celo možgani sami, svoj organski vrt mikrohranil, ki jih producira mikrobiom. Zdaj vemo, da ima zdrav organizem mikroorganizme, viruse, bakterije, protozoe, plesni, kvasovke itd., ki živijo v možganih, v črevesju in v organih po vsem telesu. To je velik preskok v razumevanju naše imunosti, saj smo mislili, da je ključ do zdravja sterilizacija. 150 let smo mislili, da je treba sterilizirati okolje, umivati roke, in da se mora imunski sistem boriti z vsakim virusom in vsako bakterijo, danes pa vemo, da je v našem krvnem obtoku deset na petnajsto potenco virusov, zato da lahko komuniciramo tudi genetsko.

Mikrobiom je genetsko komunikacijsko omrežje.

Celice komunicirajo znotraj telesa in sami komuniciramo zunaj sebe, zato izločamo viruse, eksosome in vse te genomske informacije ves čas, da bi tako upravljali njihovo vedenje. Ni dobrih ali slabih bakterij, saj ima vsaka bakterija svojo vlogo v živalski vrsti ali v ekosistemu.

»150 let smo mislili, da je treba sterilizirati okolje, umivati roke, in da se mora imunski sistem boriti z vsakim virusom in vsako bakterijo, danes pa vemo, da je v našem krvnem obtoku deset na petnajsto potenco virusov, zato da lahko komuniciramo tudi genetsko.«

Na žalost bo moralo preteči desetletje, da bomo prilagodili našo znanost, in medtem lahko izumremo. Zakaj tako pravim? Ker vidim, kako se obnašamo v času pandemije, ko se virus pojavi, zato da bi nadgradil naš imunski sistem. Gre za adaptivni odziv na okolje, gre za genomsko adaptacijo, podobno kot pri softverski nadgradnji, saj se v nasprotnem primeru ne bomo znali odzvati na stresno okolje.

Če pogledamo v provinco Hubei, od koder virus prihaja, vidimo, da je tam najvišja raven stresa antimikrobov (preitrana uporaba herbicida z glifosatom Round up) in največ onesnaževalcev zraka. Tam imajo tudi obsežno industrijo pridelave piščancev, ki jih intenzivno pitajo z antibiotiki.

S pomočjo zračnih tokov se virus v roku 4 – 6 mesecev raznese po svetu, zato da dobimo novo virusno nadgradnjo.

»Virusi so se prek zračnih tokov razširjali na milijarde let, ne da bi morali čakati na letalski promet. Virusi se širijo brez človekovega delovanja, je pa mogoče, da na primer letalski promet pospeši prenos virusa za 4 do 5 dni.«

Razlog, da se namesto adaptivnega odziva ustvari bolezen, je onesnaženi zrak, v katerem so delci PM 2,5. Delec ogljika nase zelo dobro veže viruse in tako ustvarja virusne gmote. Namesto, da bi naše telo dobilo nadgradnjo z nekaj tisoč virusi, ki jih telo zlahka obdela, nenadoma vdihnemo te gmote virusov, vezane na delce PM 2.5. Za »infekcije« je potrebnih na milijone kopij virusa, ki udarijo v človekov sistem in preobremenijo njegove običajne zmogljivosti.

Tukaj smo z namenom

Dr. Bush pogovor zaključi z mislijo, da smo na Zemljo prišli z namenom. Včasih se nam sicer zdi brezupno, saj smo na pragu izumrtja. Prst je osiromašena, dogajajo se podnebne spremembe, pandemije. Rad bi spodbudil vse, in jim sporočil, da na Zemlji ne živi le 7,8 milijarde ljudi, ampak 7,8 milijarde duš. Verjamem, da smo se pojavili tukaj v tem času, da bi prisostvovali točki preloma, kjer so na preizkušnji naša zavest, integriteta, ljubezen in spoštovanje.

Podpreti moramo prst, mikrobe okoli nas, podpreti moramo otroke, ki so danes izkoriščani in nimajo priložnosti. Podpreti moramo ženske, ki so zatirane in slabo izobražene, zato imamo zdaj na svetu socialno-ekonomsko neravnovesje, ki vodi k preveliki naseljenosti in drugim težavam. V prihodnosti moramo poskrbeti za izobraževanje žensk.

»Rad bi spodbudil vse, in jim sporočil, da na Zemlji ne živi le 7,8 milijarde ljudi, ampak 7,8 milijarde duš. Verjamem, da smo se pojavili tukaj v tem času, da bi prisostvovali točki preloma, kjer so na preizkušnji naša zavest, integriteta, ljubezen in spoštovanje.«

Vključevati moramo modrost staroselcev in jih povabiti, da prevzamejo vodstvena mesta. Delati moramo produkte, ki so vzdržni – skrb za prst, vodo in zrak morajo postati glavni cilj vsakega podjetja na svetu. To je naš potencial človeštva, da v naša življenja vključimo modrosti staroselcev in globoko inteligenco narave ter na novo definiramo družbo, ki jo želimo za naše vnuke. Na ta način se lahko izognemo ne le izumrtju, ampak lahko najdemo nov način polnega življenja ter integriramo vsa področja – transport, energetiko, informacijsko tehnologijo in začnemo uporabljati mimikrijo (posnemanje vzorcev narave) na vseh ravneh človekove inovativnosti.

Dr. Zach Bush je diplomiral na Univerzi Kolorado. Leta 2002 je pridobil medicinsko diplomo na Univerzitetnem centru za zdravstvene znanosti v Koloradu (University of Colorado Health Sciences Center). Pridobil je še diplomo iz interne medicine, endokrinologije in paliativne nege. Več >>

Povzela: Naravna imunost, december 2020